DELIM
Saj ni res pa je. #mojaSlovenija
Če se ne bi zgodilo meni, bi bil prepričan, da je „fake news“, ki želi osramotiti delo dobrih policistov. A žal je zgodba resnična. Včeraj smo se okrog 16. ure s sodelavkami vračali iz team buildinga, ki smo ga imeli na Veliki planini. Prekrasen sončen dan je bil, odlična družba in kup novih idej smo dobili na svežem zraku. Kako je dan drugačen, če si na svežem zraku. In ob vračanju v dolino smo približno 200 metrov pred parkiriščem zagledali starejšo družino, ki se je s svojim Citroenom Picasso zakopala na zasneženi cesti. Obupani udeleženci so prerivali vozilo, ki je vkopano ostalo v snegu na cesti. V duhu Pravih prijateljev iz AMZS smo takoj priskočili na pomoč. Avto smo nekako izkopali. A starejši gospod za volanom se nam je po manj kot metru spet zakopal. Timsko smo se še z ostalimi prostovoljci odločili, da naj jaz prevzamem krmilo avtomobila. Takoj sem se spomnil na vse nasvete, ki so mi jih dajali naši inštruktorji in z nežnim potiskom stopalke za plin in ob porivanju ostalih udeležencev smo SKUPAJ uspeli avtomobil spraviti iz snega. Lastnik vozila je bil vidno v šoku, njegova žena je jokala. Zato sem se zaradi varnost vseh udeležencev odločil, da slabih 200 metrov do parkirišča odvozim sam. Počasi in mirno, da ne bomo spet kopali. In cca 50 metrov pred parkiriščem se iz gozda pripelje policijska Škoda in me s sireno ustavi isti trenutek, ko pripeljem na parkirišče. Res nisem vajen, da me ustavlja policija. Zato izstopim iz vozila. Izstopita tudi policista. Najprej policist in poleg njega še policistka, ki skoraj priteče do mene v stilu „ujeli smo zločinca“. Ujej, kaj sem naredil narobe. Najprej seveda vprašanje, če vem, da se tukaj ne smem voziti. Razložim jima, da vozilo ni moje, da smo nekaj metrov višje srečali družino z vkopanim vozilom in jim pomagali. Da delam na AMZS in da sem vesel, da smo jih lahko rešili, ker se bliža mrak. Policist je zahteval vozniško dovoljenje in če vem, kdo je lastnik vozila. Povem, da sem ga spoznal pred „pol ure“ in da bo kmalu pri nas. Seveda je prišel do nas, enako, kot tudi moje sodelavke in ostali “borci”, ki smo SKUPAJ rešili ujeto družino. Lastnik vozila je policistu še pokazal invalidsko izkaznico, ki jo je imel na vozilu in se mi še enkrat zahvalil, ker sem mu pomagal. Nato g. Policist razloži, da sem kršil zakon o cestno prometnih predpisih, ker sem vozil po cesti po kateri ne bi smel in bom za to prejel globo. Ostali udeleženci zgroženo razlagajo, da sem jim samo pomagali in da niti približno nisem kriv. Policistka jih hitro nadere in jim razloži, da je „gospod kršil zakon“. Šola me je naučila, da ima učitelj vedno prav. In zato sem tudi mirno čakal, da policist in policistka veselo napišeta kazen in nato le še mirno čakal, da ne najdeta še kakšnega vladnega predpisa, ki sem ga ne vede kršil. In tako dobim nalog, ki pravi, da sem kršil 2. odstavek 98. člena ZPeCP, kar znese 160 evrov globe. Ne gre se mi za plačilo globe. Gre se mi za princip. Mi smo prostovoljno pomagali. Človeku, ki je bil v stiski. Sama dva sta bila praktično v naši bližini in pri izkopavanju vozila bi nam vsaka roka prišla prav. Razložili smo jima celotno situacijo. Mirno in brez iskanja konflikta. A ponosno sta spisala kazen in dodala: „bili ste v napačnem trenutku na napačnem mestu.“ Kljub temu, da bi glede na situacijo lahko rekla: „Hvala, ker ste pomagali in izrekli vam bomo le opozorilo.“
Spoštovana Slovenska policija / The Slovenian police. Če se bo vaš sodelavec na nasprotni strani ceste zgrudil na tla. Pripravite plačilni nalog, ker ne bom gledal, če bom šel čez cesto na prehodu za pešce ali čez rdečo luč. Ampak mu bom pomagal. Naj tudi vas nič ne ustavi, ko POMAGATE sočloveku. Ni to tudi vaše poslanstvo? Smo res že tako daleč, da je treba vsakogar kaznovati in zastraševati?
P.S.
Ko sem se vsedel v avto tudi pomislil nisem, da se po tej urejeni cesti ne smem peljati. In še manj, da bom za to kaznovan. Se veselim srečanja na sodišču. In naj vas nič ne ustavi, ko POMAGATE drugemu.
#mojaSlovenija je že velikokrat dokazala, da ima VELKO srce.