Zdravniki zatevajo imuniteto.

21. nov 2007
12.758
466
83
Kočevska
#41
Kdo pravi da t oliko dela? A novinarka?
Malo računaj: 5*8 na teden dopoldne redno, * 4 tedni = 160 ur.
Vikend dežurstvo od petka 16:00 do pon 800 = 64 ur.
Pa 2 taka vikenda, je skupaj 288 ur.
Pa še vedno ni pokrita prisotnost od pon-pet med 16:00 in 8:00
Kar je spet 16*5*4=320 ur.
Čisto realna računica za recimo kak poletni msec, ko sta 2 od 4 zdravnikov na dopustu.
Imaš prav, v izjemnih primerih se to zgodi. Toda v zadnjem poročilu je imelo 450 dohtarjev zadnjih pet mesecev toliko nadur. To bi navadnega človeka najbrž pokopalo. Dohtarji so pa itak nadljudje. :p
 
3. sep 2007
2.257
30
48
#43
...To bi navadnega človeka najbrž pokopalo. ...
A 2x na mesec čez vikend biti v službi, bi te pokopalo?
Pa kaj misliš, da en dežurni zdravnik med vikendom na oddelku v bolnici počne?
3x vizita, kaka odpustnica, nekaj papirologije, nekaj sprejemov,...
Če ni nič nujnega, ponoči mirno spi.

To seveda velja za oddelke, kjer se načrtovano sprejema paciente.

Druga zgodba je tam, kjer prihodov ne moreš predvidet.
Od urgence, do (delno) porodnišnice.

Tam pa dežurstvo čisto drugače zgleda.
In tam običajno že itak večizmenski delovnik furajo. Jasno, če je dovolj kadra.
Sicer pa se spet ugotovi, kdaj so sšice in kdaj je zatišje in se takrat dežurstva določijo.
 
6. sep 2007
4.977
131
63
#46
A je ura dežurstva enako plačana, kot "navadna" delovna ura? Ni provokacija - samo zanima me.
Imaš dežurstva in stalno pripravljenost.

Dežurstvo je plačano 90% od vrednosti osnovne ure stalna pripravljenost 30%. Za vikende se plača 100% več če je nočna za vikend še dodatnih 30%.

Se pravi na 10€ klasike dobi 90 % od 10+10+3 kar je dobra 2 krat več. Če dežurstvo prespi je to super plača (na večini oddelkov) edino tisti na urgenci ga najebejo.

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
 

Matko

pohodnik
18. jul 2007
4.330
60
48
#47
Ja no, pacient ni stroj, ki lahko pokvarjen čaka 1 uro, brez večje škode.
V eni bolnici so ob "stavki" 2016 hoteli zmanjšati število ur, pa se rekli, da bo dežurstvo pač pripravljenost na domu, z odzivnim čsaom 2 minuti.
Kar efektivno pomeni, da moraš biti ves čas pripravljenosti v bolnici, plačajo pa kot pripravljenost na domu.

Nekako ni zaživelo :eek:, kdo bi si mslil.
Seveda človek ni stroj. Tisto je bil samo primer iz gospodarstva.
Me je pa zanimalo, kako je rešeno v zdravstvo?




Imaš dežurstva in stalno pripravljenost.

Dežurstvo je plačano 90% od vrednosti osnovne ure stalna pripravljenost 30%. Za vikende se plača 100% več če je nočna za vikend še dodatnih 30%.

Se pravi na 10€ klasike dobi 90 % od 10+10+3 kar je dobra 2 krat več. Če dežurstvo prespi je to super plača (na večini oddelkov) edino tisti na urgenci ga najebejo.

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
no počasi napredujemo z dejstvi
Koliko je razmerje med tistimi, ki imajo "lepo plačano spanje" in drugimi ki "trdo garajo".

V medije bodo seveda poslali a) nekoga, ki res gara b) nekoga z najmanjšo plačo.

Da se ne bodo zopet izkazalo, da se večina bori za privilegij peščice.

Prikoritniki se lahko lepo legalno omastijo, drugi pa na=b....
VII. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA, DRUGI OSEBNI PREJEMKI
1. Splošne določbe
59. člen
Določbe in zneski te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi in osnova za določanje plač in drugih prejemkov zdravnikov.
Plače in nadomestila se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Osnovne plače zdravnikov so javne.
Zdravnikom, ki delajo z najmanj polovičnim delovnim časom pripadajo tudi drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela enako kot zdravnikom, ki delajo poln delovni čas. Če zdravnik dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
60. člen
Plača zdravnika je odvisna od:
- osnovne plače, ki se določi z razporeditvijo zdravnika v posamezno tarifno skupino in plačilni razred za polni delovni čas in za normalne delovne rezultate;
- dodatkov po tej kolektivni pogodbi in
- dodatka za delovno dobo.
61. člen
Razvrstitev zdravnikov v plačilne razrede so opravi v skladu s pravilnikom o napredovanju.
62. člen
Tarifne skupine, v katere se zdravniki razporejajo, so:
Tarifna skupina
Poklic
Koeficient
VII
sekundarij
3,40

Zobozdravnik
3,55

Zdravnik
3,80
VII/1
specialist
4,40
VII/2
usmerjeni spec.
6,00

Razponi iz prejšnjega odstavka niso omejitev za napredovanje zdravnikov in s tem razvrstitev v višji plačilni razred.
2. Vrednotenje zdravnikovega dela
a) Nazivi
63. člen
Vrednotenje častnih zdravniških nazivov primarij, svetnik in višji svetnik se uredi v zakonu.
b) Znanstvene stopnje in dosežki
64. člen
Zdravniku, ki pridobi stopnjo magistra oziroma doseže doktorat znanosti (s področja medicine), ki ni pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga zaseda, se plača poveča za:
- magistru 0,20 vrednosti količnika 1,00 v prvi tarifni skupini
- doktorju znanosti 0,50 vrednosti količnika 1,00 v prvi tarifni skupini
c) Vodenje skupin in oddelkov
65. člen
Zdravniku se za opravljanje vodilnih in vodstvenih funkcij plača poveča za vodstveni dodatek v višini 0,20 do 1,00 količnika za I. plačilni razred prve tarifne skupine, in sicer glede na:
- število delavcev, za katere je odgovoren,
- vsebino in obseg dela,
- izobrazbeno strukturo zaposlenih,
- velikost celotnega prihodka zavoda.
3. Dodatki
a) Dodatki za posebne delovne razmere, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa
66. člen
Zdravniku pripadajo za delo v posebnih delovnih pogojih, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa, naslednji dodatki:
- za nočno delo
30%
- za delo na praznik in nedeljo
100%

Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača zdravnika (preračunana na urno postavko).
Dodatki iz prvega odstavka se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo na praznik in dodatka za delo v nedeljo.
Dodatke se obračuna in izplača le za čas, ko zdravnik dela v razmerah, zaradi katerih mu dodatek pripada.
67. člen
Za izmensko delo v popoldanskem in nočnem oziroma za redno delo v popoldanskem in nočnem času pripada zdravniku dodatek najmanj v višini 10% od osnovne plače.
68. člen
Za delo v deljenem delovnem času pripada zdravniku dodatek v višini najmanj 15% od osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja več kot 1 uro oziroma 20% od osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.
b) Dežurstvo in stalna pripravljenost
69. člen
Dežurstvo je posebni delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujne zdravniške storitve.
Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih zdravniških storitev.
Za vsako uro obvezne prisotnosti pripada zdravniku ob delavniku plačilo v višini 90% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če ure obvezne prisotnosti sovpadajo z nedeljo, praznikom ali nočnim časom, pripadajo zdravniku tudi dodatki v višini, kot so določeni v 66. členu te pogodbe.
Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada zdravniku plačilo v višini 30% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se stanje pripravljenosti opravlja. Ob nedeljah, praznikih ali nočnem času se dodatek poveča za ustrezne dodatke iz 66. člena te pogodbe.
Čas, v katerem zdravnik med dežurstvom ali v stalni pripravljenosti opravlja storitve, še v mejah kadrovskih in organizacijskih možnosti prerazporeja v redni delovni čas; če pa to ni mogoče, pa predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se mora gibati v zakonsko določenih mejah. Opravljeno delo med dežurstvom in v stalni pripravljenosti se ugotavlja na podlagi evidence, način evidentiranja pa določi ustrezni akt zavoda.
Ure obvezne prisotnosti stalne pripravljenosti in ure opravljanja storitev se medsebojno izključujejo.
c) Dodatek za občasne težje delovne pogoje
70. člen
Za delo v težjih delovnih pogojih štejejo zlasti:
- patomorfološko, histološko in mikrobiološko delo;
- delo s težje duševno prizadetimi bolniki;
- delo v prostorih, ki vsebujejo hlapne anestetike in narkotike;
- delo na intenzivnem oddelku in urgentnih ambulantah;
- delo v pogojih drugih zdravju škodljivih vplivov;
- delo v prostorih brez dnevne svetlobe;
- delo na terenu;
- delo s prisilno držo telesa;
- delo, kjer se zahtevajo specifične sposobnosti ali dela kjer gre za večje senzorne obremenitve ali motorično koordinacijo.
Za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega najmanj tretjino delovnega časa pripada zdravniku najmanj 5% osnovne plače ter za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega manj kot tretjino delovnega časa in več kot 10 ur na teden najmanj 3% osnovne plače.
č) Dodatek za mentorstvo
71. člen
Zdravniku, ki je določen, da v okviru svojega dela v rednem delovnem času uvaja v delo pripravnike, sekundarije, specializante oziroma druge zdravstvene delavce in sodelavce, pripada za vsako, s programom mentorskega dela določeno uro dodatek v višini najmanj 30% urne vrednosti njegove osnovne plače in se mu za opravljanje mentorskih dolžnosti omogočita dve uri tedensko v okviru redne delovne obveznosti.
d) Dodatek za delovno dobo
72. člen
Zdravniku pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Ta dodatek se zdravnicam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
3.b Delo preko polnega delovnega časa
e) Delo preko polnega delovnega časa
73. člen
Za vsako uro dela preko polnega delovnega časa pripada zdravniku plačilo v višini 150% vrednosti urne postavke osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če tako delo sovpada z nedeljo, praznikom ali nočnim časom mu pripadajo ti dodatki v višini in na način, kot to določa 66. člen te pogodbe.
4. Del plače iz naslova uspešnosti zdravnika
74. člen
Zdravniku se lahko osnovna plača poveča do 20% zaradi doseganja nadpovprečnih delovnih rezultatov. Merila za ugotavljanje uspešnosti se določijo v aktu zavoda. Kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti so:
- preseganje pričakovanih rezultatov
- nadpovprečne obremenitve
- samostojnost pri delu
- zdravstveno prosvetno delo
- posredovanje svojega znanja drugim.



medtem...

4 letnik in pik sršena
Medicinska sestra je namreč odrekla pomoč, četudi je bil otrok že zelo šibek in vidno otečen v usta, in ju z mamo napotila v zdravstveni dom v 20 minut oddaljenem Gornjem Gradu. "Medicinska sestra je sedela za računalnikom in mi dvakrat povedala, naj obiščem dežurnega zdravnika. Prosila sem jo, naj sina vendarle pregleda zdravnik, ki je bil v službi v Nazarjah, a je sestra presodila, da to ni potrebno, in odločila, da ga zdravnik ne bo pregledal."

Tam so otroku nemudoma nudili prvo pomoč in mu ob prihodu s pomočjo injekcije vbrizgali zdravila, nato pa ga z reševalnim vozilom odpeljali do celjske urgence.

Po odgovore smo se najprej obrnili na direktorico ZD Nazarje Darjo Es, ki pravi, da dogodka ne more komentirati, saj naj ne bi poznala vseh podrobnosti, čeprav bo od primera minil že mesec.
https://www.vecer.com/v-zdravstvenem-domu-nazarje-odrekli-pomoc-otroku-6575893
 
20. sep 2007
8.994
286
83
#48
Matko: primer s sršenom nima nobene zveze z zdravniki, ker je pacienta odslovila sestra. Verjetno po prejšnjih navodilih zdravnika, še bolj verjetno pa glede na navodila ZZZS. Čeprav gre za medijski linč, bi rekel, da ni naredila nič narobe, ker so na ravni države dali taka pravila. Sedaj se bodo seveda poskrili. Neposredno odgovoren je sedanji minister, ki je prej vodil ZZZS.
Če bi bil otrok alergičen na pik, v prihodu v Nazarje ne bi več jokal, ker bi bil že v komi. V moji bližini je kakih 10 let nazaj umrl 40 let star moški, ki ga je pičilo nekaj os. Ker je bilo samo par km od zdravstvenega doma, je pomoč prišla res v nekaj minutah. Tega ni noben od tam prisotnih negiral. Ampak vseeno prepozno. ZZZS v svojih navodilih gotovo ni navedel, da če mali pacient preveč trpi, da ga naj vseeno obravnavajo, čeprav so dežurni drugje.
 
11. jul 2013
1.531
143
63
#49
Imaš dežurstva in stalno pripravljenost.

Dežurstvo je plačano 90% od vrednosti osnovne ure stalna pripravljenost 30%. Za vikende se plača 100% več če je nočna za vikend še dodatnih 30%.

Se pravi na 10€ klasike dobi 90 % od 10+10+3 kar je dobra 2 krat več. Če dežurstvo prespi je to super plača (na večini oddelkov) edino tisti na urgenci ga najebejo.

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
Lepo so poskrbeli za svoje riti. Medtem ko se medicinskim sestram nedelje (ne vikendi!) In nocne poznajo komaj kaj konec meseca.
 
3. sep 2007
2.257
30
48
#52
Seveda človek ni stroj. Tisto je bil samo primer iz gospodarstva.
Me je pa zanimalo, kako je rešeno v zdravstvo?
Saj sem že razlagal.
Odvisno od področja. Ali urgenca, ali sekundarni nivo ali terciarna ustanova.
Na vsakem imaš drugačen režim prihoda/obravnave pacientov.
V LJ imaš na tisti urgenci, ki jo pokriva ZD Ljubljana večinoma zdravnike družinske medicine, ki vsake toliko pridejo na vrsto za dežurat (po 8 ur). Zadeva je plačana minimalno, zato žena raje prost dan koristi, kot pa tistih 50€ dobi.
Na tisti ta drugi urgenci pa delajo zdravniki iz UKCja. Tam jih je pa že malo manj in zadevo pokrivajo z dežurstvi in nadurami.
V sami bolnici na oddelkih (in tudi v drugih bolnicah po oddelkih) je pa zdravnikov še manj, je pa tudi delo (prihodi) predvidljivo. Zato ponoči samo en "dežura" (al pa spi, če ni res nič nepredvidenega).
no počasi napredujemo z dejstvi
Koliko je razmerje med tistimi, ki imajo "lepo plačano spanje" in drugimi ki "trdo garajo".
Ni problem razmerje. Ker razmerje drugačno ne more biti. Ker ni potrebe po recimo 10 kirurgih, če je pa operacij dovolj samo za 3 kirurge.
Ni pa ta cifra dovolj za 24/7 prisotnost. Zato imajo pač ti trije veliko več dežurstev.
Operacije se pač planirajo od 8-16, se pa zgodi kaj nujnega lahko tudi ponoči. Ni pa nujno, da se bo zgodilo. In običajno noč prespijo.

4 letnik in pik sršena
"grozljiv jok" ni nujno stanje. Niti ne ogroža življenja.
Verjamem pa, da je bilo otroku boleče in neprijetno.
Če bi bil alergičen, bi ne jokal, ampak v komi bil.
Eno tako pravilo "čez palec": tisti najbolj glasni na urgenci so ponavadi najmanj nujni.
 
3. sep 2007
2.257
30
48
#56
Osebno ne poznam nobene iz UKCja.
Kolikor pa iz medijev berem, je težava ali majhna plača ali veliko nadur.
Nikoli pa oboje skupaj (torej majhna plača IN veliko nadur).
 
21. nov 2007
12.758
466
83
Kočevska
#59
Stavka sester precej bolj vpliva na počutje hospitaliziranih bolnikov, kot stavka zdravnikov. In verjetno jim njihova etika ne dopušča, da bi bolniki zaradi njih trpeli.
 
3. sep 2007
2.257
30
48
#60
Delodajalci imajo najraje take delavce.
Tu pa tam se malo pritožujejo, delo je pa vseeno opravljeno.
Ali ima takšen delodajalec najmanjšo potrebo dvigovati plače?