Začetnik-varjenja pive
- Ustvarjalec teme jaka1980
- Začetni datum
nad 74C encime uničiš, tako da je brez veze, da potem še 60 min pustiš na višji temp., ker se ne zgodi nič več. drozgati moraš med 60 in 74C.
Pardon, zgoraj sem se zatipkal..drozgal sem na 67 -69.
Sem računal na alfa-amalizo 68-72, ko encimi proizvedejo ne fermentabilen sladkor...
Če se vrnem k vprašanju zakaj mi je zabilo dno, sklepam da je razlog v premajhni količini vode drozganja (1/4 vode se je nahajala pod lažnim dnom). Razmišljam prav?
tako je zgledalo:
10kg slada
20L drozganje
25L izpiranje
v fermentor 34L
Bom povečal količino vode za drozganje in zmanjšal za izpiranje.
Nazadnje urejeno:
Jaz redno drozgam v razmerju 3:1 (voda:slad). Če odšteješ še svoj prostor pod slepim dnom, je razmerje, ki ga imaš (2:1) še nižje. Jaz sicer nimam slepega dna, ampak to bi lahko bil problem, ja.
Delam BIAB, tako kot ti, če se prav spomnim. Delam v 50l loncu (ki ima v resnici 47l). Če maksimiziram količine, dobim v flaše 34l piva. Slepega dna ne rabim...pri odprtini za pipo enostavno zatlačim eno veliko leseno kuhalnico in tako odmikam vrečo, da slad teče v drugo posodo za kuhanje. Potem spiram tako, da pipo zaprem in enostavno v lonec s sladom zlijem še preostalo količino vode, pomešam in pokrijem za 10 min. Na to ponovim tisto s kuhalnico, na koncu pa še malo stisnem itd. Po občutku. Na ta način imam 75% učinkovitost. Zelo simple in hitro
Delam BIAB, tako kot ti, če se prav spomnim. Delam v 50l loncu (ki ima v resnici 47l). Če maksimiziram količine, dobim v flaše 34l piva. Slepega dna ne rabim...pri odprtini za pipo enostavno zatlačim eno veliko leseno kuhalnico in tako odmikam vrečo, da slad teče v drugo posodo za kuhanje. Potem spiram tako, da pipo zaprem in enostavno v lonec s sladom zlijem še preostalo količino vode, pomešam in pokrijem za 10 min. Na to ponovim tisto s kuhalnico, na koncu pa še malo stisnem itd. Po občutku. Na ta način imam 75% učinkovitost. Zelo simple in hitro
imam pilsen slad, sušen do 60*C, torej ne modificiran, oz. slabo modificiran.
Zato delam protein rest (samo no-name pilsen) in ga uporabljam za alkoholno stopnjo.
ALE slad pa dodam naknadno pri višji temp. za nefermentabilne sladkorje.
Bom ponovno prešaltal na BIAB.
Nazadnje urejeno:
Precej si kompliciraš po nepotrebnem... Dokler opreme ne poznaš pojdi rajši po zihr varianti....
Ko si stresal zrno v vodo si najbrš videl, da dobivaš "čokolino" kašo in že to bi moral biti prvi znak da dodaj vodo.
Matraš se z neki no name sladi, ki ti povzročajo še večje probleme... Najprej naredi en batch komplet iz kupljenega slada, dodaj vsak toliko vode v mash, kot je napisal pocast (lahko tudi več). Ko ti nekaj rund uspe in spoznaš opremo (izkoristki, pretočnost itd...) potem pa se lahko začneš igrati z manj mash vode, no name sladi in posledično veš kaj ti dela probleme.
Sedaj pa no name slad, nova oprema itd. čisto preveč neznank...
Živjo!
Zdi se mi, da se po malo več kot 12 dneh počasi zaključuje moja prva fermentacija. CO2 se sprošča vsake 3-4 minute po dva mehurčka...
V soboto bo 2 tedna v fermentorju.
Če do takrat zvre, lahko že flaširam, a ne?
Gre se za Scottish Heavy...
Lp
Zdi se mi, da se po malo več kot 12 dneh počasi zaključuje moja prva fermentacija. CO2 se sprošča vsake 3-4 minute po dva mehurčka...
V soboto bo 2 tedna v fermentorju.
Če do takrat zvre, lahko že flaširam, a ne?
Gre se za Scottish Heavy...
Lp
izmeri FG 3 dni zapored in boš videl ali lahko flaširaš po 14 dneh. Če se FG 3 dni zapored ne spreminja potem lahko, drugače lahko dobiš bombe.
Po 12 dneh ti še dela mehurčke? Po mojem mnenju, je fermentacija že zdavnaj mimo, sploh pri takem nizkoalkoholnem pivu. Meni veha ponovno začne brbotat vsake toliko če dry hoppam, a je od tega, ne od fermentacije.
Če je fermentacija končana boš ugotovil tako, da vzameš vzorec v merilni valj in izmeriš gravitacijo. Če bo dva dni zapored (ali pa npr. pojutrišnjem) rezultat enak, je fermentacija končana. Nadaljnje hranjenje piva v fermentorju služi zgolj za "zorenje", kvas bo še čistil za sabo, pivo se bo oblikovalo, uravnotežilo itd. Če se ti mudi, z vidika (ne)dokončane fermentacije ne vidim razloga, da ne flaširaš.
Če je fermentacija končana boš ugotovil tako, da vzameš vzorec v merilni valj in izmeriš gravitacijo. Če bo dva dni zapored (ali pa npr. pojutrišnjem) rezultat enak, je fermentacija končana. Nadaljnje hranjenje piva v fermentorju služi zgolj za "zorenje", kvas bo še čistil za sabo, pivo se bo oblikovalo, uravnotežilo itd. Če se ti mudi, z vidika (ne)dokončane fermentacije ne vidim razloga, da ne flaširaš.
ta čas, ko vzemaš vzorec odstrani veho. potem pa jo pošpricaj s starsanom ali nekim razkužilom in namesti nazaj.
če zelo počasi spuščaš pivo na pipici ven ti ne bi smelo potegniti, razen če imaš v vehi preveč tekočine, v tem primeru jo snemi in odlij malo ven.
Kaj naredite s testiranim vzorcem?
Se ga lahko popije?
Zdi se mi okusno, sicer malo po kvasu diši, verjetno bi moral najprej malo odlit in potem vzet vzorec za merjenje...
Začetno merjenje sem preskočil (beri,pozabil), ampak, če je bilo kot predvideva proizvajalec 1040, potem je stopnja ABV 4,6?
Po kalkulatorju...
https://www.brewersfriend.com/abv-calculator/
Se ga lahko popije?
Zdi se mi okusno, sicer malo po kvasu diši, verjetno bi moral najprej malo odlit in potem vzet vzorec za merjenje...
Začetno merjenje sem preskočil (beri,pozabil), ampak, če je bilo kot predvideva proizvajalec 1040, potem je stopnja ABV 4,6?
Po kalkulatorju...
https://www.brewersfriend.com/abv-calculator/
Nazadnje urejeno:
