Končno umik tega tininega promocijskega gradiva...
Napovedal posodobitev prehranskih smernic
Kot je napovedal že ob primopredaji poslov z nekdanjo kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, je ministrstvo za kmetijstvo pod njegovim vodstvom umaknilo prehranske smernice prejšnje vlade za leto 2025. Pojasnil je, da so bile te pripravljene mimo stroke, nanje pa je bilo tudi veliko pritožb. "Posameznice in posamezniki so se pritožili zaradi tega, ker so bila njihova imena napisana oz. veliko njih je celo izjavilo, da so bila zlorabljena, ker niso imeli možnosti vplivati na besedilo," je povedal.
Ob tem je potrdil, da so prehranske smernice, ki so veljale pred tistimi, ki jih je sprejela vlada Roberta Goloba, zastarele in ne odgovarjajo več potrebam ljudi, zato jih bodo prenovili. "V kratkem bom sklical vse deležnike, obveščen pa sem, da so tudi pristojni, kot sta NIJZ in Inštitut za nutricionistiko, pripravljeni sodelovati," je dodal in sklenil: "Ne bom dovolil, da aktivizem prehiti stroko in kmetijske organizacije, ki se trudijo in delajo od jutra do večera, da lahko mi jemo najkakovostnejšo možno hrano."
NIJZ, NUTRIS in Biotehniška fakulteta: Umik je priložnost za nov strokovni proces
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Inštitutu za nutricionistiko (NUTRIS) in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so po ministrovi odločitvi sporočili, da pozdravljajo umik dokumenta Slovenske smernice za prehrano 2025, saj po njihovem mnenju odpira možnost za pripravo prehranskih smernic v bolj transparentnem in strokovno usklajenem procesu.
Poudarili so, da so nacionalne prehranske smernice predvsem javnozdravstveni dokument, ki pomembno vpliva na zdravje prebivalcev, prehransko politiko, izobraževalni sistem in verigo preskrbe s hrano. Zato po njihovem prepričanju vsebina ne sme biti predmet pogajanj med posameznimi interesnimi skupinami, temveč mora temeljiti izključno na znanstvenih dokazih in širšem strokovnem soglasju.
Ob tem opozarjajo, da umika dokumenta ne gre razumeti kot zmago enega pogleda na prehrano nad drugim. Kot poudarjajo, ostajajo ključni prehranski izzivi prebivalcev Slovenije nespremenjeni in dobro dokumentirani. Slovenci po njihovih navedbah še vedno zaužijemo premalo zelenjave, stročnic, polnozrnatih žit in prehranske vlaknine, medtem ko je poraba nekaterih manj ugodnih živil, med njimi tudi predelanih mesnih izdelkov, previsoka.
Na NIJZ, Inštitutu za nutricionistiko in Biotehniški fakulteti pričakujejo, da bodo v proces priprave novih smernic od začetka vključene javnozdravstvene in raziskovalne ustanove ter strokovnjaki različnih področij. Ob tem poudarjajo, da so pripravljeni aktivno sodelovati tudi pri pripravi in koordinaciji novih smernic.