Intenzivna terapija. Kraj, kamor pridejo najbolj bolni. Ko kisikova maska ne zadostuje, ko pljuča ne zmorejo več, bolnike priklopijo na ventilator. Več tednov so v umetni komi. Aparati jih ohranjajo pri življenju in omogočajo, da telo dobi toliko kisika, da njihovi organi ne odmrejo. Četrtina...
n1info.si
Malokdo je starejši od 70 let. 85 odstotkov ni cepljenih. “Imamo tudi cepljene, nekateri so imunsko kompromitirani ali zelo bolni, nekateri so tudi brez pridruženih bolezni, ampak jih je zelo malo. Moj občutek je, da je potek bolezni pri njih blažji,” pove dr. Strdin Košir. “Matematika je preprosta, če bi zdravili samo 15 odstotkov bolnikov, ki so tu, bi to zmogli brez vsakršnih težav.”
Večina bolnikov potem, ko se zbudijo iz kome in se zavejo, kje so in kaj se dogaja, pove, da jim je žal, da se niso cepili. Toda ne vsi.
“Obstajajo tudi ljudje, ki hlastajo za zrakom in hkrati trdijo, da covid-19 ne obstaja,” pove Mlakar. Za vse tam zaposlene je povsem nedoumljivo, da je to mogoče.
“Največja žalost in tisto, kar nas najbolj skrbi, je, da se že dolgo dolgo borimo s covidnimi bolniki, pa širša javnost ne prepozna tega, da je covid-19 resna bolezen, ki je prizadela širšo populacijo. In da večkrat kakšno življenje izgubimo,” njihove občutke opiše diplomirana medicinska sestra
Anja Hameršek.
Ko pride z dela, se v prostem času sooča z ljudmi, ki nasprotujejo cepljenju in ukrepom ter so brezbrižni do katastrofe, ki se medtem dogaja v bolnišnicah. “Včasih se odzovem z molkom, včasih z neodobravanjem, včasih celo z žalostjo. Najraje bi videli, da se ta covid-19 že enkrat konča. Pred kratkim sem slišala stavek, ki zagotovo drži.
Virusu, ki ima za sabo tak narod, se zagotovo ni treba bati za prihodnost. Želim si, da bi ljudje končno začutili pomen tega, da se testirajo, cepijo in spoštujejo ukrepe.”