Napisal si, da sediš cele popoldneve z otrokom, kar ni ne normalno, ne ok za otroka in konec koncev zate. Naposlušal sem se pa v 15 letih jamranja, kok je težko, ker morajo knjige brat, pa njihov noče pa njihov ne more, pa ne mara makaronov pa ....vstavi poljubno. Nisem rekel da si to ti, samo za božjo voljo začni delat distanco od tega, ker otrok mora vsaj do druge triade dojet, da je to njegova odgovornost. Če kaj ne zmore, ne razume mora sam povedat. Spet ni na tebi da cele dneve sediš, ampak je na tebi, da usmeriš, naučiš ribe lovit, ne pa pomagaš lovit v nedogled. Kako naj učitelj ve, da otroku nekaj ne gre, če nosi perfektne naloge v šolo?
Če sem/sva se, ker sva starša dva, vmešala tako v domače delo kot v šolo, sva se vmešala ko/če je bilo nujno potrebno. Pa še to, učitelji so taki kot so, eni dobri, drugi povprečni in tretji slabi, tako je bilo in je še vedno. Na otroku pa je, da vzame od tega kar mu je na voljo.