Okolju prijazni avtomobili

Uporabnik Jabe je napisal:

Na splosno, za vsak stroj, vsak naj kupi, kar rabi (in to so vsakdanje rabe, ne ekstremne, stroja se nikdar ne kupuje za ekstreme, ker ni racunice). Ce je denar, seveda lahko posezes po drazjem stroju, ampak to se neguje potem zelje, ne nujo. Avto pri tem ni nikakrsna izjema, ceprav je v nasem prostoru velikokrat tema za na emocije igrat. Brez enega pametnega razloga za to.

Klikni za razširitev

Aja? Tebi je res eksel možgane scvrl. Če bi jaz kupoval po tvojem nasvetu bi imel v garaži smarta, aja, ga imam ampak za drugi avto, ker večino poti opravim ko sedim v avtu sam. Sam glej ga zlomka občasno se pa cela familija kam odpravi, pa k hiši je občasno treba kaj pripeljat. S karavanom se brez težav vozim sam, s Smartom nas gre pa pet mal težko k teti na kosilo v nedeljo.

Torej, avto se kupuje tudi z mislijo na robne pogoje. Enako velja za stroje in naprave v hiši in garaži.

Uporabnik darjan je napisal:

Šuko bo tudi brez stroma?

Klikni za razširitev

Ne tam je skos štrom, a ne veš?

Nikoli se ne kupuje na robne pogoje. Razen ob višku denarja, želji in futru za ego. Noben stroj se ne kupuje na robne pogoje, razen če si v biznisu oddaje ali nudenju storitev za robne pogoje onim, ki so dovolj pametni, da ne kupujejo za robne pogoje za lastne potrebe.

Nisem napisal na robne pogoje, ampak z mislijo na njih, ker robni pogoj je tud da večinoma rabiš enoseda. Petčlanska familija recimo pa rabi avto s petimi sedeži, okol prtljažnika za na dopust se pa da iskat kompromise (Thule itd).
Če rabiš kdaj kaj za pripeljat in to ni tok pogosto da bi kupoval kombi te pokrije avto s kljuko in prikolica v garaži. Podobno je s stroji v garaži, kurilnici itd.

Uporabnik Jabe je napisal:

Veliko govoris, veliko napovedujes, ampak se ne spomnim, da bi kdaj pravilno. Kdaj torej se ti je posrečilo?

Klikni za razširitev

Ne vem, a bi rada rekla da eksel upravici nakup ev kante za 50k v primerjavi z obstojecim berlingotom? No, daj v eksel. Z vsem kar pase zraven seveda

Povej, kaj je bil tvoj predlog za se 10letno delovanje Berlinga? Je to to, kar sem potem prilimala v naslednjem postu?

Uporabnik mosseero je napisal:

Če bi prebral lasten link, bi opazil, da Vučić grozi tudi s prekinitvijo proizvodnje elektrike. Tako da malo manj pametuj.

Klikni za razširitev

Če pa mi vozimo baje na premog!!!

V Ljubljani novi avtobusi na vodikov pogon, korak v smer razogljičenja | 24ur.com https://share.google/klDmEUXnYgDXFq25Q


Sicer bedarija, danes ko lahko baterijsko gnani Tovrnjak / avtobus Gre 600 km na dan z enim polnjenjem.

Izkoristek krožne pretvorbe električne energije v vodik prek elektrolize in nazaj v električno energijo prek vodikovih gorivnih celic je običajno okoli 30–50 %, pri čemer je tipičen povprečni izkoristek približno 40 %.<grok:render card_id="cc337d" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">0</argument>
</grok:render><grok:render card_id="089c88" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">4</argument>
</grok:render> To vključuje izgube pri elektrolizi (približno 70–80 % izkoristek), stiskanju in shranjevanju vodika (dodatne izgube okoli 10 %) ter pretvorbi v gorivnih celicah (40–60 % izkoristek).<grok:render card_id="c6f67a" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">4</argument>
</grok:render> Če upoštevamo še transport in druge sistemske izgube, se lahko skupni izkoristek zniža na 20–30 %.<grok:render card_id="ea8d71" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">8</argument>
</grok:render>

Za pogon avtobusa na vodikove gorivne celice je izkoristek podoben, kar pomeni, da je sistem manj učinkovit v primerjavi z baterijskimi električnimi avtobusi (ki dosegajo 80–90 % krožni izkoristek), vendar je primeren za dolge razdalje ali kjer je potrebna hitra polnitev.<grok:render card_id="c06bc1" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">5</argument>
</grok:render><grok:render card_id="595657" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">6</argument>
</grok:render> V laboratorijih so dosegli tudi višje vrednosti, do 50 %, vendar v praksi ostajajo izzivi s stroški in izgubami.<grok:render card_id="6c6f15" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">0</argument>
</grok:render>


IN MNENJE GLEDE STROŠKOV


Ali se izplača nakup mestnih avtobusov na vodik za uporabo v ljubljanskem potniškem prometu (LPP)? Na podlagi trenutnih podatkov o stroških in operativnih vidikih se vodikovi avtobusi (fuel cell electric buses) običajno izkažejo za manj ekonomične v primerjavi z baterijskimi električnimi avtobusi, zlasti za mestni promet. V življenjski dobi (približno 12–15 let) so vodikovi avtobusi v Evropi okoli 41 % dražji za operacijo, z skupnimi stroški okoli 1,3 milijona evrov na avtobus v primerjavi z 972.000 evri za baterijske.<grok:render card_id="ce5fc9" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">1</argument>
</grok:render> Nakupna cena vodikovega avtobusa je približno 650.000 evrov, kar je 17 % več od baterijskega.<grok:render card_id="cb9096" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">3</argument>
</grok:render> Glavni razlog so visoki stroški vodika (trenutno okoli 7,5–10 evrov/kg, z napovedmi padca na 4,5 evra/kg do 2050), medtem ko je elektrika za baterijske avtobuse bistveno cenejša (letno okoli 24.000 dolarjev za baterijskega vs. 200.000 dolarjev za vodikovega).<grok:render card_id="e5465d" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">0</argument>
</grok:render><grok:render card_id="bff3f7" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">20</argument>
</grok:render> V Evropi leta 2025 predstavljajo vodikovi avtobusi le 5,2 % novih zero-emission registracij, medtem ko baterijski dosegajo 94,8 %.<grok:render card_id="950585" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">4</argument>
</grok:render> Kljub temu se lahko vodikovi izplačajo za daljše linije ali kjer je potrebno hitro polnjenje (10–15 minut vs. ure za baterije), vendar za mestni promet v Ljubljani, kjer so razdalje krajše, to ni ključni dejavnik.<grok:render card_id="3e52fc" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">2</argument>
</grok:render>

Ali bi bil boljši nakup baterijskih avtobusov? Da, za večino mestnih aplikacij, vključno z LPP, so baterijski avtobusi trenutno boljša izbira zaradi nižjih skupnih stroškov lastništva (TCO), enostavnejše infrastrukture in večje razpoložljivosti.<grok:render card_id="f82ceb" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">1</argument>
</grok:render><grok:render card_id="e6833f" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">5</argument>
</grok:render> LPP je že investirala v baterijske avtobuse – aprila 2025 so prejeli EU sredstva za 16 novih baterijskih vozil v vrednosti 11,6 milijona evrov.<grok:render card_id="8eecd0" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">15</argument>
</grok:render> Baterijski avtobusi imajo nižje operativne stroške (0,27–0,45 dolarja na miljo) in manjše vzdrževanje, medtem ko vodikovi zahtevajo kompleksnejšo oskrbo z gorivom.<grok:render card_id="b864dc" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">2</argument>
</grok:render> Vendar LPP nadaljuje z vodikovimi: novembra 2025 so uvedli prve tri vodikove avtobuse kot del cilja za ogljično nevtralnost do 2030, z načrtom za skupno 100 zero-emission vozil v petih letih (vključno z vodikovimi).<grok:render card_id="e3649c" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">28</argument>
</grok:render> To podpira državni Klimatski sklad z 40 milijoni evrov v zadnjih letih in novo razpisom za 45 milijonov evrov.<grok:render card_id="b79863" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">28</argument>
</grok:render> Čeprav so vodikovi podprti s subvencijami, baterijski ostajajo učinkovitejši za mestni kontekst, kjer je mreža polnilnic lažje vzpostavljiva.

Izgradnja nove polnilnice v Ljubljani: V okviru projekta "Green Energy for Transport" je načrtovana nova vodikova polnilnica (hydrogen refueling station – HRS) za javne avtobuse v Ljubljani, ki jo vodi Javno podjetje Energetika Ljubljana.<grok:render card_id="9ff10e" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">31</argument>
</grok:render> Skupni upravičeni stroški projekta znašajo približno 6 milijonov evrov, od tega je polovica (približno 3 milijone evrov) pokrita z EU sredstvi CEF (Connecting Europe Facility).<grok:render card_id="60c671" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">31</argument>
</grok:render> Splošni stroški za izgradnjo take polnilnice so okoli 1–2 milijona evrov na enoto, vendar lahko narastejo zaradi lokacije in zmogljivosti (npr. za več avtobusov).<grok:render card_id="b16452" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">23</argument>
</grok:render><grok:render card_id="6994c0" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">24</argument>
</grok:render> Ta investicija je del širših EU prizadevanj za vodikovo infrastrukturo, vendar ostaja izziv visoka cena vodika na črpalki (10–16 evrov/kg).<grok:render card_id="b3af83" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">27</argument>
</grok:render> Za LPP bi to omogočilo širitev vodikovega voznega parka, vendar bi bilo za baterijske avtobuse ceneje vzpostaviti električne polnilnice (brez potrebe po specializirani vodikovi infrastrukturi). Skupno se vodikovi avtobusi izplačajo le z močnimi subvencijami, sicer so baterijski bolj racionalna izbira za Ljubljano.

Uporabnik CLIO15 je napisal:

V Ljubljani novi avtobusi na vodikov pogon, korak v smer razogljičenja | 24ur.com https://share.google/klDmEUXnYgDXFq25Q


Sicer bedarija, danes ko lahko baterijsko gnani Tovrnjak / avtobus Gre 600 km na dan z enim polnjenjem.

Klikni za razširitev

V remizo vsak dan pa kar daljnovod .... kje spite taki, da vas ne ukradejo.

Daj no pretiravat pa ni treba.

Uporabnik Jabe je napisal:

Povej, kaj je bil tvoj predlog za se 10letno delovanje Berlinga? Je to to, kar sem potem prilimala v naslednjem postu?

Klikni za razširitev

Nevem kaj. A ti res mislis da mi jemljemo alter resno, si delamo bukmarke, in pomnimo kaj smo napisali 2 leta nazaj ob 0200, sedeč na sekretu, izločavši špikano plesko s tucano papriko in kiselim kupusom?

Letno poročilo LPP za leto 2024 navaja, da je flota sestavljena iz 281 avtobusov (214 mestnih in 67 medkrajevnih).<grok:render card_id="0e017b" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">57</argument>
</grok:render> Skupni prevoženi kilometri v letu 2024 so znašali približno 16.067.429 km (11.459.373 km za mestni linijski prevoz, 3.928.284 km za medkrajevni linijski prevoz in 679.772 km za urbane prevoze, kot so posebni linijski, občasni prevozi in vlakec).<grok:render card_id="5b64ca" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">57</argument>
</grok:render>

Če predpostavimo povprečno porabo električne energije za baterijske mestne avtobuse okoli 1,8 kWh/km (na podlagi podatkov iz literature, kjer se poraba za standardne 12-m avtobuse giblje okoli 1,5–1,8 kWh/km, za zgibne 18-m avtobuse pa okoli 2–2,5 kWh/km, pri čemer LPP ima velik delež zgibnih avtobusov),<grok:render card_id="4bac80" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">18</argument>
</grok:render><grok:render card_id="3d5db7" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">10</argument>
</grok:render><grok:render card_id="aee589" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">60</argument>
</grok:render> bi povprečna dnevna poraba elektrike za celotno floto znašala približno **79.200 kWh na dan**.

### Kako sem prišel do te ocene?
1. **Skupni letni kilometri**: 16.067.429 km (iz letnega poročila LPP 2024).<grok:render card_id="b7409e" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">57</argument>
</grok:render>
2. **Povprečni dnevni kilometri**: Deljeno z 365 dnevi v letu = približno 44.021 km/dan (to je povprečje čez celo leto, vključno z vikendi in prazniki, ko je promet manjši; na delovni dan bi lahko bilo višje, okoli 50.000–55.000 km).
3. **Poraba energije**: 44.021 km/dan × 1,8 kWh/km = 79.238 kWh/dan (zaokroženo na 79.200 kWh).

Opomba: Ta ocena je približna, saj realna poraba elektrike lahko variira glede na dejavnike, kot so vreme (ogrevanje/hlajenje), teren, obremenitev avtobusov in učinkovitost polnjenja. LPP že testira električne avtobuse (npr. Mercedes eCitaro in BYD eBus B18), kjer se poraba v testih giblje okoli 0,9–1,2 kWh/km pod optimalnimi pogoji, vendar v praksi pogosto naraste.<grok:render card_id="27c378" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">57</argument>
</grok:render><grok:render card_id="bf8ae7" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">61</argument>
</grok:render> Če bi uporabili nižjo porabo (npr. 1,5 kWh/km), bi dnevna potreba padla na okoli 66.000 kWh. Za natančnejši izračun bi potrebovali specifične podatke o modelu avtobusov in operacijah.



Za polnilni park, ki bi podpiral celotno floto LPP (281 avtobusov) v hipotetičnem scenariju prehoda na baterijske električne avtobuse, bi potrebovali električno napeljavo z zmogljivostjo približno **10–15 MW skupne priključne moči**, odvisno od načina polnjenja in upravljanja obremenitve. Ta ocena temelji na standardnih praksah za depojsko polnjenje električnih avtobusov, kjer se večina polnjenja opravi čez noč ali v izmenah, da se izogne prevelikim konicam porabe.<grok:render card_id="76040d" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">55</argument>
</grok:render><grok:render card_id="f020b7" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">50</argument>
</grok:render> V realnosti bi lahko z uporabo pametnega upravljanja polnjenja (smart charging) in razporejanja zmanjšali peak moč na 5–10 MW, saj ne bi vsi avtobusi polnili hkrati z maksimalno hitrostjo.

### Kako sem prišel do te ocene?
1. **Skupna dnevna potreba po energiji**: Kot v prejšnjem izračunu, približno 79.200 kWh/dan za celotno floto (ob upoštevanju povprečne porabe 1,8 kWh/km in 44.021 km/dan). Dodamo 10–15 % za izgube pri polnjenju (učinkovitost ~85–90 %), kar da okoli 88.000–91.000 kWh iz omrežja.<grok:render card_id="99ef47" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">55</argument>
</grok:render>

2. **Čas polnjenja**: Tipično depojsko polnjenje poteka čez noč v 6–10 urah, ko so avtobusi v depoju. Če predpostavimo 8-urni okvir, je potrebna povprečna moč = 88.000 kWh / 8 h ≈ 11 MW. Za krajši čas (npr. 6 ur) bi moč narasla na ~15 MW.<grok:render card_id="a84b2f" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">50</argument>
</grok:render><grok:render card_id="9e9230" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">42</argument>
</grok:render>

3. **Moč na polnilnico**: Standardne depojske polnilnice za električne avtobuse delujejo pri 50–175 kW na avtobus (običajno DC plug-in charging). Za floto okoli 200–300 avtobusov je tipičen peak 10–28 MW, če se polnijo hkrati, vendar se v praksi uporablja upravljanje za izravnavo (npr. staggered charging), kar zniža zahtevo na 5–15 MW za depo.<grok:render card_id="68e3ee" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">55</argument>
</grok:render><grok:render card_id="b4d7ce" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">52</argument>
</grok:render><grok:render card_id="267c47" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">42</argument>
</grok:render> LPP že gradi infrastrukturo za začetno floto (npr. 24 polnilnic na Remizi in Stanežičah, z močmi okoli 150–350 kW na enoto za hitro polnjenje), kar kaže na modularni pristop, ki se lahko razširi.<grok:render card_id="3b4717" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">20</argument>
</grok:render><grok:render card_id="8002ec" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">31</argument>
</grok:render>

Opomba: Realna zahteva bi bila odvisna od več dejavnikov, kot so število depojev (LPP ima glavni v Šiški, dodatne na P+R lokacijah), integracija obnovljivih virov (npr. sončne elektrarne), in sodelovanje z Elektro Ljubljana za nadgradnjo omrežja. Za velike flote je pogosto potrebna nova transformatorska postaja ali nadgradnja srednje napetostnega omrežja (22 kV). Trenutni načrti LPP za 25–30 električnih avtobusov kažejo na začetno moč okoli 2–5 MW, kar bi se za celotno floto sorazmerno povečalo.<grok:render card_id="d312ab" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">31</argument>
</grok:render><grok:render card_id="772d88" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">37</argument>
</grok:render> Za natančnejšo analizo bi potrebovali specifične podatke o operacijah LPP in lokalnem omrežju.

Uporabnik jezek je napisal:

Nevem kaj. A ti res mislis da mi jemljemo alter resno, si delamo bukmarke, in pomnimo kaj smo napisali 2 leta nazaj ob 0200, sedeč na sekretu, izločavši špikano plesko s tucano papriko in kiselim kupusom?

Klikni za razširitev

Vem, da ne ves... Jaz si pac zapomnim samo po sebi, nobenih bookmarkov. Gobezdace brez vsebine sploh, ker je samo vprašanje casa... Ti si zacel, kako si pametno svetoval 1 leto nazaj. Pa ne ves, kaj bi to bilo. Berlingo sicer še kar dela, za 500km/leto je dober. Seveda, ker sem ga dalec stran od tebe drzala. Ker ceprav bi mi ti 1 leto nazaj na berlingu adblue popravljal, ki ga nima, si dve leti nazaj rekel, da bo crknil "zdaj" (torej 2 leti nazaj).

Na podlagi podatkov iz letnega poročila LPP za 2024 in drugih virov lahko ocenimo prihranek na stroških energije ob prehodu na popolnoma baterijsko floto v primerjavi s trenutno mešano floto (dizel in CNG). Trenutna flota ni izključno dizelska, ampak mešana (približno 184 dizelskih in 97 CNG avtobusov, plus nekaj električnih v testni fazi), zato primerjava upošteva realno strukturo. Ocena temelji na letnih kilometrih (16.067.429 km), povprečnih porabah in aktualnih cenah energentov novembra 2025 (dizel ~1,50 €/L, CNG ~1,38 €/kg, elektrika za komercialne uporabnike ~0,138 €/kWh brez DDV).<grok:render card_id="6849d5" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">25</argument>
</grok:render><grok:render card_id="ae9da4" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">48</argument>
</grok:render><grok:render card_id="627e5c" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">44</argument>
</grok:render> Upoštevam tudi 15 % izgub pri polnjenju za električne avtobuse.

### Trenutni stroški energije (mešana dizel/CNG flota)
- **Razdelitev kilometrov** (približna, na podlagi deleža flote):
- Mestni prevoz (11.459.373 km): ~55 % dizel (~6.303.000 km), ~45 % CNG (~5.156.000 km), glede na delež avtobusov.
- Medkrajevni prevoz (3.928.284 km): vsi dizel.
- Posebni prevozi (679.772 km): vsi dizel.
- **Poraba dizla**: Povprečno 53,84 L/100 km za mestni dizel, 34,72 L/100 km za medkrajevni/posebni.<grok:render card_id="8a6c7c" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">30</argument>
</grok:render>
- Skupno: ~4.993.000 L letno.
- Stroški: 4.993.000 L × 1,50 €/L ≈ **7.490.000 €**.
- **Poraba CNG**: Povprečno 49,18 kg/100 km.<grok:render card_id="3e3c50" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">30</argument>
</grok:render>
- Skupno: ~2.536.000 kg letno.
- Stroški: 2.536.000 kg × 1,38 €/kg ≈ **3.500.000 €**.
- **Skupni letni stroški**: **~10.990.000 €**.

### Stroški energije za baterijsko floto
- **Poraba elektrike**: 1,8 kWh/km (povprečje za mešano floto standardnih in zgibnih avtobusov).<grok:render card_id="56827d" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">18</argument>
</grok:render><grok:render card_id="160111" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">10</argument>
</grok:render>
- Skupno: 16.067.429 km × 1,8 kWh/km ≈ 28.921.000 kWh.
- Dodatek za izgube pri polnjenju (15 %): ~33.260.000 kWh iz omrežja.
- Stroški: 33.260.000 kWh × 0,138 €/kWh ≈ **4.590.000 €**.

### Primerjava in prihranek
- **Letni prihranek**: 10.990.000 € (trenutno) - 4.590.000 € (električno) ≈ **6.400.000 €** (ali ~58 % nižji stroški energije).
- **Dnevni prihranek**: ~17.500 € (deljeno z 365 dnevi).
- **Primerjava na km**: Trenutno ~0,68 €/km (skupni stroški / km); električno ~0,29 €/km (vključno z izgubami).

### Kako sem prišel do te ocene?
1. **Letni kilometri**: 16.067.429 km (iz letnega poročila LPP 2024).<grok:render card_id="fe01b5" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">30</argument>
</grok:render>
2. **Trenutna poraba**: Razdeljena po tipu prevoza in deležu flote (97 CNG avtobusov od 281, ostalo večinoma dizel).<grok:render card_id="3060fd" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">30</argument>
</grok:render> Porabe: dizel mestni = 53,84 L/100 km, dizel medkrajevni = 34,72 L/100 km, CNG = 49,18 kg/100 km.
- Izračun: (km po tipu × poraba / 100) za vsako kategorijo.
3. **Električna poraba**: 1,8 kWh/km × letni km + 15 % izgub.
4. **Cene**: Diesel 1,50 €/L, CNG 1,38 €/kg, elektrika 0,138 €/kWh (aktualno za komercialne uporabnike Q2-Q4 2025).<grok:render card_id="2fe5b2" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">25</argument>
</grok:render><grok:render card_id="1c52d9" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">48</argument>
</grok:render><grok:render card_id="46d04a" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">44</argument>
</grok:render>
5. **Prihranek**: Razlika v skupnih stroških.

Opomba: Ta ocena je približna in ne upošteva drugih stroškov (npr. vzdrževanje, infrastruktura za polnjenje ali davki). Realni prihranek lahko variira glede na nihanje cen energentov, učinkovitost flote in subvencije. Za natančnejšo analizo bi potrebovali podrobnejše podatke o razdelitvi kilometrov po tipu avtobusa iz LPP. Če želite dodati grafičen prikaz ali prilagoditi predpostavke (npr. brez CNG), sporočite!

V glavnem nakup avtobusov na vodik je totalni mimosun.
Ali pa mogoče kar Jankovičev posel.

Uporabnik CLIO15 je napisal:

Letno poročilo LPP za leto 2024 navaja, da je flota sestavljena iz 281 avtobusov (214 mestnih in 67 medkrajevnih).<grok:render card_id="0e017b" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">57</argument>
</grok:render> Skupni prevoženi kilometri v letu 2024 so znašali približno 16.067.429 km (11.459.373 km za mestni linijski prevoz, 3.928.284 km za medkrajevni linijski prevoz in 679.772 km za urbane prevoze, kot so posebni linijski, občasni prevozi in vlakec).<grok:render card_id="5b64ca" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">57</argument>
</grok:render>

Če predpostavimo povprečno porabo električne energije za baterijske mestne avtobuse okoli 1,8 kWh/km (na podlagi podatkov iz literature, kjer se poraba za standardne 12-m avtobuse giblje okoli 1,5–1,8 kWh/km, za zgibne 18-m avtobuse pa okoli 2–2,5 kWh/km, pri čemer LPP ima velik delež zgibnih avtobusov),<grok:render card_id="4bac80" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">18</argument>
</grok:render><grok:render card_id="3d5db7" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">10</argument>
</grok:render><grok:render card_id="aee589" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">60</argument>
</grok:render> bi povprečna dnevna poraba elektrike za celotno floto znašala približno **79.200 kWh na dan**.

### Kako sem prišel do te ocene?
1. **Skupni letni kilometri**: 16.067.429 km (iz letnega poročila LPP 2024).<grok:render card_id="b7409e" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">57</argument>
</grok:render>
2. **Povprečni dnevni kilometri**: Deljeno z 365 dnevi v letu = približno 44.021 km/dan (to je povprečje čez celo leto, vključno z vikendi in prazniki, ko je promet manjši; na delovni dan bi lahko bilo višje, okoli 50.000–55.000 km).
3. **Poraba energije**: 44.021 km/dan × 1,8 kWh/km = 79.238 kWh/dan (zaokroženo na 79.200 kWh).

Opomba: Ta ocena je približna, saj realna poraba elektrike lahko variira glede na dejavnike, kot so vreme (ogrevanje/hlajenje), teren, obremenitev avtobusov in učinkovitost polnjenja. LPP že testira električne avtobuse (npr. Mercedes eCitaro in BYD eBus B18), kjer se poraba v testih giblje okoli 0,9–1,2 kWh/km pod optimalnimi pogoji, vendar v praksi pogosto naraste.<grok:render card_id="27c378" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">57</argument>
</grok:render><grok:render card_id="bf8ae7" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">61</argument>
</grok:render> Če bi uporabili nižjo porabo (npr. 1,5 kWh/km), bi dnevna potreba padla na okoli 66.000 kWh. Za natančnejši izračun bi potrebovali specifične podatke o modelu avtobusov in operacijah.



Za polnilni park, ki bi podpiral celotno floto LPP (281 avtobusov) v hipotetičnem scenariju prehoda na baterijske električne avtobuse, bi potrebovali električno napeljavo z zmogljivostjo približno **10–15 MW skupne priključne moči**, odvisno od načina polnjenja in upravljanja obremenitve. Ta ocena temelji na standardnih praksah za depojsko polnjenje električnih avtobusov, kjer se večina polnjenja opravi čez noč ali v izmenah, da se izogne prevelikim konicam porabe.<grok:render card_id="76040d" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">55</argument>
</grok:render><grok:render card_id="f020b7" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">50</argument>
</grok:render> V realnosti bi lahko z uporabo pametnega upravljanja polnjenja (smart charging) in razporejanja zmanjšali peak moč na 5–10 MW, saj ne bi vsi avtobusi polnili hkrati z maksimalno hitrostjo.

### Kako sem prišel do te ocene?
1. **Skupna dnevna potreba po energiji**: Kot v prejšnjem izračunu, približno 79.200 kWh/dan za celotno floto (ob upoštevanju povprečne porabe 1,8 kWh/km in 44.021 km/dan). Dodamo 10–15 % za izgube pri polnjenju (učinkovitost ~85–90 %), kar da okoli 88.000–91.000 kWh iz omrežja.<grok:render card_id="99ef47" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">55</argument>
</grok:render>

2. **Čas polnjenja**: Tipično depojsko polnjenje poteka čez noč v 6–10 urah, ko so avtobusi v depoju. Če predpostavimo 8-urni okvir, je potrebna povprečna moč = 88.000 kWh / 8 h ≈ 11 MW. Za krajši čas (npr. 6 ur) bi moč narasla na ~15 MW.<grok:render card_id="a84b2f" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">50</argument>
</grok:render><grok:render card_id="9e9230" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">42</argument>
</grok:render>

3. **Moč na polnilnico**: Standardne depojske polnilnice za električne avtobuse delujejo pri 50–175 kW na avtobus (običajno DC plug-in charging). Za floto okoli 200–300 avtobusov je tipičen peak 10–28 MW, če se polnijo hkrati, vendar se v praksi uporablja upravljanje za izravnavo (npr. staggered charging), kar zniža zahtevo na 5–15 MW za depo.<grok:render card_id="68e3ee" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">55</argument>
</grok:render><grok:render card_id="b4d7ce" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">52</argument>
</grok:render><grok:render card_id="267c47" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">42</argument>
</grok:render> LPP že gradi infrastrukturo za začetno floto (npr. 24 polnilnic na Remizi in Stanežičah, z močmi okoli 150–350 kW na enoto za hitro polnjenje), kar kaže na modularni pristop, ki se lahko razširi.<grok:render card_id="3b4717" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">20</argument>
</grok:render><grok:render card_id="8002ec" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">31</argument>
</grok:render>

Opomba: Realna zahteva bi bila odvisna od več dejavnikov, kot so število depojev (LPP ima glavni v Šiški, dodatne na P+R lokacijah), integracija obnovljivih virov (npr. sončne elektrarne), in sodelovanje z Elektro Ljubljana za nadgradnjo omrežja. Za velike flote je pogosto potrebna nova transformatorska postaja ali nadgradnja srednje napetostnega omrežja (22 kV). Trenutni načrti LPP za 25–30 električnih avtobusov kažejo na začetno moč okoli 2–5 MW, kar bi se za celotno floto sorazmerno povečalo.<grok:render card_id="d312ab" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">31</argument>
</grok:render><grok:render card_id="772d88" card_type="citation_card" type="render_inline_citation">
<argument name="citation_id">37</argument>
</grok:render> Za natančnejšo analizo bi potrebovali specifične podatke o operacijah LPP in lokalnem omrežju.Poglej priponko 102486

Klikni za razširitev

Pa tu še ni upoštevana opcija baterij, ki se polnijo čez dan, ko je depo przen, torej 16 ur na dan. In potem močno zmanjšajo nočno špico. Ker baterije so pa že brutalno poceni, plus še kaj se da z njimi obstransko zaslužit, ne le filat buse.

Uporabnik CLIO15 je napisal:

V glavnem nakup avtobusov na vodik je totalni mimosun.
Ali pa mogoče kar Jankovičev posel.

Klikni za razširitev

Točno to LPP dopovedujem že leta. In še vedno trdijo, da električni bus ne zdrži dnevne uporabe. Kaj je v ozadju, si pa lahko le mislimo ...

V povprečju je 282 km na dan/ bus kar večina busov zmore z enkratnim dnevnim polnjenjem.

Tak je ko danes malo @Grok povprašaš pa imaš v parih minutah neki izračun.