Nakupi zaščitne opreme: Mask ne testiramo, zanesemo se na Kitajce
Avstrija prednostno naroča zaščitno opremo z veljavnim evropskim certifikatom. Nemčija plača dobavljeno kitajsko zaščitno opremo šele po tistem, ko jo predhodno testira pooblaščena neodvisna ustanova. Večina v Slovenijo dobavljene zaščitne opreme nima evropskega certifikata. Kljub temu je ne testiramo, temveč se zanašamo izključno na priloženo kitajsko dokumentacijo.
Na Bavarskem je podroben pregled naročene opreme razkril, da je dežela kupila 11 milijonov kosov povsem neustreznih zaščitnih mask FFP2. Kanadska agencija za javno zdravstvo je po opravljenih analizah odkrila milijon kosov zaščitnih mask, ki niso izpolnjevale zagotavljanega standarda KN95. Pravočasno jih je umaknila iz prometa. Na milijone kosov pomanjkljive zaščitne opreme, med drugim maske tipa FFP2 in FFP3, so po opravljenih laboratorijskih pregledih odkrili in zavrnili tudi na Tirolskem, Nizozemskem in Finskem, kjer je opremo testiral državni tehnični raziskovalni center v mestu Tampere.
Nič testov, zgolj pregledovanje dokumentacije
V Sloveniji tovrstnih novic ne bomo doživeli. Pa ne zato, ker Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve ne bi nabavljal pomanjkljive zaščitne opreme, temveč zato, ker je predhodno ne testira, prav tako se ne opravljajo naknadni laboratorijski pregledi vzorcev blaga. Pooblaščeno podjetje zgolj pregleduje priloženo dokumentacijo. Če ustreza naročilu, oprema ostane v skladišču na Rojah in se nato razpošilja zdravstvenim in drugim javnim zavodom po vsej državi. Pri nas je odmevala afera s celuloznimi servietami z elastikami, škandalozne so bile tudi izkušnje z dobavljenim blagom, ki ga je uvozilo podjetje Joca Pečečnika. Vendar je neustreznost te zaščitne opreme bilo mogoče zaznati že s prostim očesom. Namesto plačanih mask FFP2, ki jih je uvozilo podjetje Public Digital Infrastructure, so bile v plastiko zavite običajne »kirurške« maske. Kaj pa če zaščitna oprema po videzu povsem ustreza standardu, ki ga navaja priložena kitajska deklaracija, dejansko pa je njeno zaščitno delovanje pomanjkljivo? Takšna odstopanja je mogoče nesporno ugotoviti le z laboratorijskim testiranjem pri pooblaščeni neodvisni ustanovi.
Kot že rečeno, za slovenski zavod za blagovne rezerve ustreznost dobavljene zaščitne opreme preverja kontrolna hiša Bureau Veritas. »Postopek pregleda je v skladu z veljavnimi standardi na tem področju,« zatrjujejo v zavodu.
Konkretno kako Bureau Veritas ugotavlja skladnost nabavljene varnostne opreme? »Preverjamo, ali je dobavljena pogodbeno dogovorjena količina in vrsta blaga. Preverimo, ali so podatki v spremnih dokumentih identični z oznakami na dobavljeni opremi, na spletnih straneh izdajateljev certifikatov preverimo verodostojnost teh,« nam je odgovoril Tomaž Verbnik, direktor področja Adriatik Balkan. Razkritih primerov dobave neustrezne zaščitne opreme ni želel komentirati.
Odgovornost prelagajo na strokovno skupino vlade
Kdaj in kje se izvaja pregled skladnosti dobavljenega blaga, ali se to izvede pred, med ali po prevzemu blaga? »Po informacijah, ki so jih prek medijev posredovali predstavniki vlade, je dokumentacijo, torej tudi certifikate, podrobno pregledala že strokovna skupina ob pregledu ponudb in izbiri dobaviteljev. Bureau Veritas pregled opravi ob dobavi blaga, v nekaterih primerih dokumentacijo pregledamo že pred samo dobavo, nato pa ob dobavi preverimo, ali je dobavljeno blago, ki ustreza navedbam na spremnih dokumentih (proizvajalec, tip opreme, model), ter ali je dobavljena količina, ki je navedena na dobavnici.«
Kje in kako pa Bureau Veritas opravlja testiranje vzorcev blaga? »Testiranja vzorcev ob odpremi ne opravljamo,« je v odgovoru odpisal Verbnik, »to tudi ni v dogovorjenem obsegu kontrole. Skladnost opreme dobavitelj dokazuje s priloženimi certifikati in izjavami o skladnosti.«
Na Kitajskem doživlja posel z izdelavo zaščitne opreme eksplozivno rast, v času pandemije novega koronavirusa se je za to proizvodno panogo registriralo več kot 38.000 podjetij. Azijci skušajo zadovoljiti izjemno globalno povpraševanje in izkoristiti dobičkonosnost večkratne rasti cen. Dogajanje je kaotično, izvajanje ustreznega nadzora je nemogoče, kitajski trg je postal idealno rastišče za organiziran kriminal. »Razmere so primerljive s črnim trgom za prekupčevanje s prepovedanimi drogami,« je komentiral nemški Der Spiegel.
Na embalaži »Pečečnikovih« mask je bil lažno naveden evropski certifikat CE in predpisani standard za maske FFP2. Javno sta dostopni dve kitajski spletni strani, na katerih so objavljeni nosilci certifikatov za posamezne tipe zaščitne opreme. Z obeh je možno razbrati, da Pečečnikov dobavitelj nima evropskega certifikata za proizvodnjo mask FFP2. Da pri tej dobavljeni zaščitni opremi nekaj smrdi, je možno ugotoviti zgolj z brskanjem po svetovnem spletu.
Vendar se Bureau Veritas z vsebino teh spletnih strani ni ukvarjal, ker – kot so odgovorili Dnevniku – »niso uradne strani«. »Certifikate preverjamo na straneh priglašenih organov, ki so dolžni objaviti seznam vseh veljavnih certifikatov. Uporabljamo tudi podatke na strani European Safety Federation.«
Zanimalo nas je še, kako so – po razkritju napačno deklariranih (in preplačanih mask FFP2) – izpeljali njihovo formalno prekvalificiranje v kirurške maske. Je kdo z laboratorijskim testom preveril, ali sploh izpolnjujejo predpisane standarde za kirurške maske? »Konkretnega primera ne moremo komentirati,« je odpisala kontrolna hiša. Zavod za blagovne rezerve na Dnevnikova vprašanja ni odgovoril.
Buerau Veritas se je v odgovorih skliceval še na marčevska priporočila evropske komisije, v skladu s katerimi je dopustno uvoziti osebno varovalno opremo ali medicinske pripomočke, ki (še) nimajo evropskega certifikata, pod pogojem, da se te izdelke nabavlja izključno za uporabo v zdravstvenem sektorju v času trajanja pandemije in da se ne znajdejo v vele- ali maloprodaji.
Plačilo sprostijo po pozitivnem testiranju
Poučen primer posla, ko se je Slovenija zanašala zgolj na splošne, ne pa tudi na podrobnejše evropske standarde, je Pečečnikova pošiljka zaščitnih rokavic, o kateri smo v Dnevniku že podrobno poročali. Iz pogodbe s prilogami, ki jo je zavod za blagovne rezerve podpisal s Pečečnikovo družbo Public digital infrastructure, namreč ni razvidno, kakšne zaščitne rokavice je zavod sploh naročil. Tega prav dobro ne vedo niti na zavodu, jasno je le, da je Pečečnik dobavil nitrilne, zaračunal pa je štirinajstkrat dražje sterilne rokavice.
Naši severni sosedje so mnogo bolj samozaščitni. Avstrijci imajo pri nakupu zaščitne opreme več stopenj pregleda in certifikacije, pri čemer praviloma nabavljajo zgolj tisto, ki ima veljaven evropski certifikat CE. Ker je takšnega blaga na trgu zelo malo, pridobivanje novega certifikata CE pa traja več mesecev, je možno v Avstrijo prodati tudi blago brez tega certifikata. Vendar mora biti predhodno testirano v pooblaščenem laboratoriju na Dunaju.
Nemčija je pripravljena kupiti vse, kar ponuja trg, pri čemer dobavitelj prejme plačilo šele zatem, ko vzorce zaščitnih sredstev testira in zeleno luč za nakup prižge pooblaščeno neodvisno Združenje za tehnično spremljanje (TÜV Nord).