Bravo Dars :) obnova Golovca

Floki

Guru
6. sep 2007
9.893
3.020
113
Meni je pa čist OK da je bela svetloba, tako imajo tudi Avstrijci.

Kaj tebi paše je tvoj okus. Kaj pa pravi stroka in zakon je pa drugo.

103. člen

(sistemi razsvetljave predora)​

(1) Vstopno in prehodno območje predora mora biti opremljeno s protisevnimi svetilkami z vgrajenimi visokotlačnimi natrijevimi sijalkami. Za razsvetljavo notranjega območja predora se uporabljajo visokotlačne natrijeve sijalke s simetričnim sevanjem.

Torej rumena svetloba, ki je dokazano najbolj prijetna tako za oči kot tudi za okolico in živali ( v tem primeru samo mrčes).
 

luka51

Guru
16. avg 2007
13.876
5.145
113
če bi bla rumena svetloba dokazano najbolj prijetna za oči bi tudi čez dan svetila rumena svetloba...
Rumena svetloba je boljša pred spanjem. Ker je to naravni znak telesu naj gre spat. Bela čez dan, rumena pa zvečer ko sonce zahaja.

V zakonu so pa natrijeve sijalke omenjene ker je še iz časov ko je bla to še edina dovolj močna luč.
 
Nazadnje urejeno:
I

Izbrisan uporabnik #9334

Jaz mislim, da je rumena svetloba (natrijev spekter) nežnejša kot pa bela. Pomembno pri prehodu iz svetlobe podnevi v temo predora. Sicer je pa fiziološko to že zdavnaj dognano, sicer se ne bi tako otepali fluorescentnih luči v delovnih prostorih.
 

luka51

Guru
16. avg 2007
13.876
5.145
113
Negre se za to kaj ti misliš. Gre se za evolucijo. Človek je narejen za belo. Vglavnem tam okoli 5000k in do 6000k. To je dnevna svetloba. Če smo se razvijali v takem okolju več tisoč let smo se na to zoptimizirali. Bolj topla svetloba je samo ob vzhodu in zahodu, kar je procentualno zanemarljivo glede na trajanje dneva. Tudi nočna lunina svetloba ni topla.
 

kemb

Majstr
7. okt 2018
672
658
93
Deloma se strinjam s tabo. Človek čez dan, če je zunaj doživi različne spektre oziroma temperature barve.
Zato so tudi podana priporočila, kje naj bi se uporabljala posamezna barva svetlobe.
Tukaj pod Golovcem pa (so) pretiravajo tudi z luxi. In se strinjam, da bi morali svetlobo usklajevati s posamezno fazo dneva in ne s pretiravanjem. To me spominja tudi na pretiravanje v nekaterih občinah in križiščih po cestah. Kot, da se ne upošteva določil o svetlobnem onesnazevanju. Čez par let se bo videl golovec in se kakšne ulica iz vesolja, če bo šlo tako naprej.
 

luka51

Guru
16. avg 2007
13.876
5.145
113
ja ampak čez dan doživi tople barve primerljive z natrijevimi sijalkami ob vzhodu in zahodu. Vse ostalo pa nad 5000k bolj je oblačno bolj gor leti. če je sneg ali pa brez oblačka je že bolj proti 10k kot 5k.
Natrijeva je pa tam nekje kot sonce tik po vzhodu ali pred zahodom.
Tak da to kak so okoli 3000k bolj prijazne za ljudi je bullshit. Ker te je mati narava totalno mimo vsekala da nas je tak nardila ko je pa 90% časa drugačna svetloba.
Je pa definitivno to povezano z fizikalnimi procesi v telesu. torej teoretično bi v natrijevo osvetljenem tunelu postali prej zaspani kot pri 5000k LED osvetljenem tunelu
 

kemb

Majstr
7. okt 2018
672
658
93
Seveda, lahko bi imeli okoli 4000 do 5000K, pa brez pretiravanja v lx. Pa bi bilo bolj prijazno za oči.
 

msenjur

Guru
11. sep 2007
25.577
283
113
o mater. a alter znalci zdej debatirajo ze o barvi svetlobe v tunelu skozi katerega prepeljes nekje v 10 sek, ce se ne motim
 

nemenabijat

bom jaz vas
7. feb 2011
4.215
3.371
113
Alter strokovnjaki bodo seveda pametnejši od študije:

"Kopi - pejst":

Pred nekaj leti so o uporabi asfalta v cestnih predorih razpravljali mnogi inženirji iz stroke gradbeništva. Ozadje teh razprav je bilo v glavnem povezano z varnostjo v predorih in reakcijah asfalta na ogenj.

To temo so obravnavali tudi v okviru Komiteja PIARC C5 “Komite za cestne predore”. Zaključki tega Komiteja so podani v časopisu PIARC o poteh in cestah/PIARC Magazine Routes Roads št. 334, 2007 v Vplivih vozišča na požare v cestnih predorih/Effects of pavements on fires in road tunnels avtorja W. LATHAWER-ja, ki trdi: “Iz vseh študij in raziskav, ki jih navajamo zgoraj, je razvidno, da asfalt v obliki materiala na vozišču ne prispeva bistveno k obsegu požara (tako k hitrosti sproščanja toplote kot celotni požarni obremenitvi) v cestnem predoru. To v prvi vrsti velja za začetno fazo, ko je potrebna (samo-) evakuacija.

Stališče PIARC-a v poročilu iz 1999 (ref. 1) še vedno velja v celoti: standardna (gosta) asfaltna vozišča nimajo nobenega znatnega škodljivega vpliva na varnost med požarom in se lahko uporabljajo v cestnih predorih”. Tako so asfaltna vozišča v predorih varna v primeru požara, dolgo trajajo in se jih lahko vzdržuje v primeru poškodb. Pri mnogih drugih pomembnih temah, kot npr. torna sposobnost, vzdrževanje in zniževanje hrupa, so asfalti idealen material za tunelske konstrukcije



Za razsvetljavo si poiščite sami, grem po kokice in nazaj na tribuno. :aplauz:
 

tony

Guru
23. jul 2007
9.390
1.355
113
Drugič raje nalepi link. Niti slučajno se mi ne da teksta iskati po netu, še posebej pa ne prevedenega.

Prvi zadetek na guglu pa pove tole: "Routes/Roads is an informational magazine." Tole društvo, ki ga omenjaš je torej neka zveza AMZSjev, cajteng, ki ga citiraš pa Motorevija.

Zmeni se z zakonodajalcem, zakaj smo desetletja dolgo striktno dajali beton v vozišča predorov.

In tudi ti se izvoli poučiti, da zakaj na vrhu tunela Kaprunske vzpenjače *zunaj predorske cevi* nekaj ljudi umrlo zaradi požara kilometer nižje. Ne, niso se udarili v glavo, in niso zgoreli. Hudič jih je vzel zaradi strupenih plinov, ki so nastali pri požaru v tunelu.
 

tony

Guru
23. jul 2007
9.390
1.355
113
In še tole sralcu zgoraj:
Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji (Ur. list RS 109/2010 - če je to zadnja sprememba pa naj pogleda, kdo ki je v pravu doma)

27. člen
(voziščna konstrukcija v predoru)

(1) Postopek dimenzioniranja voziščne konstrukcije mora biti enak kakor za odsek ceste, ki poteka skozi predor.
(2) Zaradi okoljskih razmer, ki vladajo v predoru (požarna nevarnost, svetlost površin ipd.), je pri novogradnjah vseh predorov predpisana cementno-betonska voziščna konstrukcija.
(3) Izjemoma se na regionalnih in lokalnih cestah ter na cestah v urbanih sredinah lahko zgradijo tudi druge vrste vozišč (asfaltna, tlakovana, makadamska). Če se izbere asfaltno vozišče, je treba v projektu presoditi o stanju požarne varnosti v takem predoru.
(4) V obstoječih predorih, v katerih je voziščna konstrukcija asfaltna, je treba predvideti njeno zamenjavo s cementno-betonsko najpozneje pri prvi naslednji večji obnovi. Ta zahteva ne velja na cestah iz prejšnjega odstavka."
 

Floki

Guru
6. sep 2007
9.893
3.020
113
In še tole sralcu zgoraj:
Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji (Ur. list RS 109/2010 - če je to zadnja sprememba pa naj pogleda, kdo ki je v pravu doma)

27. člen
(voziščna konstrukcija v predoru)

(1) Postopek dimenzioniranja voziščne konstrukcije mora biti enak kakor za odsek ceste, ki poteka skozi predor.
(2) Zaradi okoljskih razmer, ki vladajo v predoru (požarna nevarnost, svetlost površin ipd.), je pri novogradnjah vseh predorov predpisana cementno-betonska voziščna konstrukcija.
(3) Izjemoma se na regionalnih in lokalnih cestah ter na cestah v urbanih sredinah lahko zgradijo tudi druge vrste vozišč (asfaltna, tlakovana, makadamska). Če se izbere asfaltno vozišče, je treba v projektu presoditi o stanju požarne varnosti v takem predoru.
(4) V obstoječih predorih, v katerih je voziščna konstrukcija asfaltna, je treba predvideti njeno zamenjavo s cementno-betonsko najpozneje pri prvi naslednji večji obnovi. Ta zahteva ne velja na cestah iz prejšnjega odstavka."


Se zdi kot da ali so naši gradbinci taki profesionalci ali pa je uredba sto let za cajtom ker je vse narejeno ravno drugače kot piše.
 
  • Haha
Reactions: Hanzi

tony

Guru
23. jul 2007
9.390
1.355
113
Se zdi kot da ali so naši gradbinci taki profesionalci ali pa je uredba sto let za cajtom ker je vse narejeno ravno drugače kot piše.

Verjetno en drug predpis (Zakon o cestah?) definira kaj je to predor, to definicijo pa upošteva zgornji pravilnik. Verjetno je tako Golovški tunel(ček) za pravi predor prekratek...
 

tony

Guru
23. jul 2007
9.390
1.355
113
Aja? Torej ni jasno, kakšen tunel je bolj varen? Si bodo upali Karavanke narediti v asfaltu?

Sklep te države je torej:
a) tunel, dolg 500 metrov je z asfaltnim voziščem požarno nevaren
b) tunel dolžine 499 metrov je z asfaltnim voziščem požarno varen

Takšnega kriterija ni naredila inženirska logika, pač pa nekdo, ki je šel šparat na napačnem koncu. Še bolj pa je narobe, da se s prenovo tunela gre iz betona v asfalt.
 

Tenforest

Majstr
3. sep 2007
5.659
499
83
41
povsod malo
Tudi meni je v oci padla menjava asfalta z betonom, kar je (kljub morda posebnemu asfaltu) noro in se ne bo spremenilo, dokler ne bo ob pozaru kdo umrl od strupenih plinov. Po moznosti ne kriv ne dolzen gasilec brez IDA, ki bo zunaj predora med nesreco odganjal firbce...

DARS je stopil po tej poti razkroja pred dobrim desetletjem, ko so ugotovili, da je torni koeficient betona v Trojanskih tuneli postal nezadosten (laiku se sicer zdi, da ni tistemu betonu kaj dosti falilo), in po predpisih so ga morali izboljsati z rezkanjem.

Takrat se je DARS odlocil, da gre za strosek, ki bi lahko potopil drzavo, zato so tunela pri viaduktu Peracica ponosno ob izgradnji novega dela AC dali asfaltirati. Budale.

Obstaja pravilnik o gradnji predorov, vendar nisem nasel zadnje verzije, nekoc je bil od dolocene dolzine tunela zagotovo predpisan beton za voz:)isce. Morda sta Peracica in Golovec dovolj kratka, da zanju ta clen ne pride v postev, morda so pravilnik vmes v neskoncni modrosti popravili na slabse, ali pa ga ne jebejo vec (kar ne bi bilo nic posebnega).

Stvari se pac v tej drzavi dogajajo v ciklih, in se za casa nasih zivljenj bodo tisti asfalt se ven metali (in to oglasevali kot strasen napredek). Na zapadu nista novog...

Če se pravilno spomnim če je tunel krajši od 700m ni tako požarno ogrožen in se osebe lahko rešijo prej kot v 3 minutah v katerokoli smer rešitve.
 

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
19.330
9.717
113
kod Džej-Zija
Drugič raje nalepi link. Niti slučajno se mi ne da teksta iskati po netu, še posebej pa ne prevedenega.

Prvi zadetek na guglu pa pove tole: "Routes/Roads is an informational magazine." Tole društvo, ki ga omenjaš je torej neka zveza AMZSjev, cajteng, ki ga citiraš pa Motorevija.

Zmeni se z zakonodajalcem, zakaj smo desetletja dolgo striktno dajali beton v vozišča predorov.

In tudi ti se izvoli poučiti, da zakaj na vrhu tunela Kaprunske vzpenjače *zunaj predorske cevi* nekaj ljudi umrlo zaradi požara kilometer nižje. Ne, niso se udarili v glavo, in niso zgoreli. Hudič jih je vzel zaradi strupenih plinov, ki so nastali pri požaru v tunelu.
Baje v Kaprunskem tunelu ni bilo asfalta? :sprasujemse:

Za primerjave raje daj požar v tunelu pod Mont Blancom.
 

luka51

Guru
16. avg 2007
13.876
5.145
113
V Kaprunu je blo marsikaj gorljivega. Od masti, materjalov na gondoli...
 

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
19.330
9.717
113
kod Džej-Zija
Itak. Vzrok je bil pa naknadno dodan kaloriferček v voznikovi kabini. Vsa mogoča plastika na vlaku je odlično kurivo.

Tudi pod Mont Blancom ljudje niso umirali od ognja, ampak od strupenih plinov. Glavni vir ognja je bilo pa cca 15 ton margarine na tovornjaku, ki je zagorel, verjetno zaradi cigaretnega ogorka v dovodu zraka v mašino. Eden od glavnih vzrokov za toliko smrti je bil operater tunela, ki je z zamenjavo smeri ventilacije reševal voznika tovornjaka, nehote pa s tem ogrozil kup življenj ljudi za tovornjakom. Ljudje so se poskušali reševati tudi z obračanjem avtomobilov in vožnjo ven, a je bilo v zraku tako malo kisika (ogenj ga je posesal), da jim avtomobili niso vžgali.