Dokazati ali zavreči povezavo s cepljenjem je zelo težko. Tukaj ti lahko pomaga edino statistika, kjer vidiš da je zaradi cepljenja višja prevalenca določenih zadev kot pa na normalni populaciji.
Srčnih zastojev in pljučnih embolij je tudi med zdravo populacijo relativno veliko. Osebno poznam 2 mladi osebi v kristusovih letih, ki sta (pred korono) fasali pljučno embolijo.
To, glede strdkov in cepljenja je res zoprna zadeva glede ugotavljanja ali je to naključje ali neposredni vzrok cepljenja.
Kakšnega direktnega mehanističnega vidika ni za pričakovati in je edini način ugotavljanja to, da se gleda ali se pojavnost strdkov (ali celo smrti) statistično razlikuje od normalnega stanja.
Kakšen je normalen pristop (ki bi ga načeloma tudi že danes objavili s številkami).
Pogleda se pojavnost v splošni populaciji, poskuša se najti še subpopulacijo (npr delavno populacijo - 18 -65 -> šolniki), pove se povprečje, pove se standardno deviacijo in se že danes pove koliko strdkov pri cepljenih je normalno in koliko je zaskrbljujoče in koliko je nedvoumen statistični dokaz, da obstaja povezava.
Npr. med delovno populacijo je pojavnost (popolnoma izmišljene številke, ker pravih ne poznam) v enem letu 6 primerov na 100 000 prebivalcev (+/- 5), se pravi da niha od 1 primera do 11 primerov. Če se cepi 50 000 šolnikov je potem pričakovano število 0 - 5, primerov, 6-9 primerov je zaskrbljujoče (pa še vedno lahko naključje), če pa je več kot 10 primerov pa je jasen znak, da ni naključje.
Pri prvi Pfizerjevi študiji so statistiki izračunali, da je 65 okuženih s COVIDOM dovolj veliko število (glede na število sodelujočih), da se da statistično potrjeno dobiti podatke o učinkovitost cepiva (študijo so potem ustavili, ko so imeli 130 okuženih).
