Začetnik-varjenja pive
- Ustvarjalec teme jaka1980
- Začetni datum
Odvisno koliko slada boš potem drozgal. Seveda pa je pred drozganjem smiselno znižat pH, da imaš takoj "spot on". Vendar je vseeno smiselno preverit. Tudi jaz nižam pH sparge vode. Zdi se mi smiselno.
Vodo naštelaš pred drozganjem, ja. Jaz jo nalijem v lonec in prižgem plin, v času segrevanja pa dodam dodatke. Ne pazim na to, kakšne temperature je voda, ko jo štelam (še nisem zasledil, da bi bilo to pomembno, lahko se pa motim). Ampak pomemben je pH drozge, ne pH vode. S kalkulatorjem torej urediš vodo tako, da bo, ko boš zamešal slad, pH ustrezen.
Pri štelanu sparge vode so mnenja različna. Načeloma je niti ne bi bilo treba štelat, nekateri uredijo zgolj pH, nekateri pa vse, tako kot vodo za mash. Jaz delam tako, ker mi ne vzame nič več časa, kot če bi urejal samo pH. Količino dodatkov enostavno prilagodim količini vode. Če je vode za sparge npr. pol manj, dam pol manj dodatkov. To je to. Mogoče ni najbolj optimalno, a za homebrew raven, je po mojem to več kot dovolj.
Teh 10 min je neka stalna praksa, utrjen "običaj". Tudi sam tako svetujem/pišem, kot sem npr. zgoraj. Delam pa drugače...
Jaz pH pomerim po koncu drizganja. Masha namreč ne mešam, zato mi je odgrinjanje lonca, odpiranje in merjenje vmes neko dodatno delo, poleg tega sem v vmesnem obdobju, ko sem želel ugotovit, zakaj ravno po 10 min, meril pH po 10 min in potem ob koncu drozganja. V VSEH primerih je bil pH identičen!!! Zatorej sem se odločil, da pH-ja med samim drozganjem (torej po 10 min) sploh ne merim več.
Smiselno bi bilo morda pri tistemu, ki se še uči in ugotavlja stanje svoje vode. Da lahko po 10min vodo dodatno popravi, če zelo odstopa. Jaz si precej točno vodo uredim že pred mashom, tako da ulovim tist priporočen pH. Če pa malo falim, si pa ne jemljem k srcu
Mash je v resnici končan v pol ure (vsaj večinoma), če torej po 10min vzameš vzorec, počakaš, da se ohladi, nato izračunaš dodatek, ki ga potrebuješ in ga dodaš in zamešaš...si z mashom praktično pri koncu. Torej....sam svetujem vmesno merjenje zgolj tistim, ki se z vodo še učijo. Začetnikom pa itak sploh ne, ker je prej še veliko drugih bolj pomembnih elementov, ki so precej pomembnejši kot voda.
Nazadnje urejeno:
Ja, seveda je, ampak ni tega spraševal. Kdaj štelaš vodo, je čisto vseeno, če mene vprašaš. Jaz jo naštelam glede na kalkulacije, ko pač pripravljam vodo za mash. Vzorček pa merim, ko se ohladi, seveda.
Načeloma je vseeno kdaj jo štelaš, vprašanje je kakšen Ph meter maš. Ph se preminja z temp. Dražji so ATC (automatic temp. control), kar pomeni da izmeri temp. in to upošteva pri meritvi. Obstajajo tudi cenejši kitajci ATC, vendar ne delujejo dobro če temp. ni 20C (pokažejo kar precej razlike npr. cca 0,3 Ph na cca 50C).
Lakmusov papir prav tako pravilno kaže samo na sobni temp.
Ph se meri tudi po fermentaciji in sicer mora biti nekje v okolici 4.4....
Sicer pa pa ne vem kaj se sekirate zaradi eff%... Važno je da je vedno enak...
Mislim, da ti Ph ne bo spremenil %, spremenilo ti ga bo mletje in pa konstantno mešanje med mash-om. Problem je, ker pri mešanju zgubljaš temp. če nimaš ogrevanega mash tuna in si naredil več slabega kot dobrega. Zato se uporablja vilice (rake) ki ti v zaprtem mash-u meša sladico, kar pri homebrewerjih vidiš precej redko... Zakaj? Ker eff ni pomeben dokler je konstanten...
Zivjo, zanima me kaj sem delal narobe pri porterju....Prvo vretje je bilo ok in po 21 dnevu sem steklenicil. Ko sem dodal sladkor v pivino in pocakal 20 minut se ni slisalo da bi kaksen zamasek zaropotal...vse mrtvo....in sedaj po 25 dnevi je piva ko voda brez pene in mehurckov...sem pa dal 50 g na 10l...2.0 co2
Si prepričan, da ni mehurčkov? Če jih res ni, potem pivo enostavno še ni ready. Včasih traja carbonation tudi po cel mesec, odvisno od aktivnosti kvasa.
Pena po drugi strani je pa samo stvar proteinov v pivu in če nisi uporabil ječmenovih kosmičev / pšenice / kakšnega cara slada, potem bo pena res bolj švoh. In če nisi splaknil kozarca pred točenjem z vodo, potem ti tudi preostanek detergenta lahko kvalitetno ubije peno.
Pena po drugi strani je pa samo stvar proteinov v pivu in če nisi uporabil ječmenovih kosmičev / pšenice / kakšnega cara slada, potem bo pena res bolj švoh. In če nisi splaknil kozarca pred točenjem z vodo, potem ti tudi preostanek detergenta lahko kvalitetno ubije peno.
Malo "prešejkaj" steklenice in počakaj še kak teden. Morda imaš pivo v prehladnem prostoru. Če ja potem ga prestavi v toplejšega.
2.0 vol CO2ja ni ravno presežek in se zlahka "spregleda" tako da lahko je več stvari. Sicer nisi nič opisal postopka, količine kvasa, OGja/Fgja, tako da lahko samo ugibamo ...
Lahko res kvasovke niso aktivne in niso prebavile dodanega sladkorja, v tem primeru bi se pivo moralo čutit malce sladko. Če imaš točno določen FG potem lahko primerjaš sedaj tega iz steklenic, pri 50g sladkorja bi moral dobit cca. 2 pike gostote več (če je bil FG 1.010 je s sladkorjem 1.012). Če je sladkor prevrel potem je gostota lahko še malo nižja (primer od 1.010 postane 1.009). Sicer te vrednosti so zelo skupaj, tako da če ne meriš točno oz. ne upoštevaš temperaturne korekcije lahko hitro spregledaš te detajle in ti ne povedo nič uporabnega.
Če se je to zgodilo (kvasovke pomrle) potem je bilo nekaj precej narobe že prej. Ali je bilo kvasa mnogo premalo, ali je bil zanič ali pa je vmes se zgodilo nekaj ekstremnega zaradi česar je kvas umrl.
Če je sladkor prevrel je čisto možno da se stopnjo 2.0 vol CO2ja ne opazi ker je pivo neustrezno za stil. Pena in karbonizacija nimata direktne povezave, tako da če ni pene še ni nujno da ni karbonizacije. Če je bilo kaj narobe v procesu varjenja kar je "uničilo" peno je čisto možno da je pivo brez pene zato se tudi CO2ja ne opazi. Piva z 2.0 vol CO2ja moraš obvezno servirat malce toplejša, če imaš v hladilniku na 4C potem efekta mehurčkov ne bo ker bo preveč CO2ja raztopljenega v pivu. Poskusi z malce toplejšim pivom (8-10C) pa boš videl če je kaj boljše.
V končni fazi lahko tudi eno steklenico fino pretreseš pa jo takoj odpreš, če dobiš vsaj malo vodometa potem CO2ja je!
Lahko res kvasovke niso aktivne in niso prebavile dodanega sladkorja, v tem primeru bi se pivo moralo čutit malce sladko. Če imaš točno določen FG potem lahko primerjaš sedaj tega iz steklenic, pri 50g sladkorja bi moral dobit cca. 2 pike gostote več (če je bil FG 1.010 je s sladkorjem 1.012). Če je sladkor prevrel potem je gostota lahko še malo nižja (primer od 1.010 postane 1.009). Sicer te vrednosti so zelo skupaj, tako da če ne meriš točno oz. ne upoštevaš temperaturne korekcije lahko hitro spregledaš te detajle in ti ne povedo nič uporabnega.
Če se je to zgodilo (kvasovke pomrle) potem je bilo nekaj precej narobe že prej. Ali je bilo kvasa mnogo premalo, ali je bil zanič ali pa je vmes se zgodilo nekaj ekstremnega zaradi česar je kvas umrl.
Če je sladkor prevrel je čisto možno da se stopnjo 2.0 vol CO2ja ne opazi ker je pivo neustrezno za stil. Pena in karbonizacija nimata direktne povezave, tako da če ni pene še ni nujno da ni karbonizacije. Če je bilo kaj narobe v procesu varjenja kar je "uničilo" peno je čisto možno da je pivo brez pene zato se tudi CO2ja ne opazi. Piva z 2.0 vol CO2ja moraš obvezno servirat malce toplejša, če imaš v hladilniku na 4C potem efekta mehurčkov ne bo ker bo preveč CO2ja raztopljenega v pivu. Poskusi z malce toplejšim pivom (8-10C) pa boš videl če je kaj boljše.
V končni fazi lahko tudi eno steklenico fino pretreseš pa jo takoj odpreš, če dobiš vsaj malo vodometa potem CO2ja je!
Kvas zelo težko uničiš ali ga "iztrebiš". Za karbonizacijo ga je dovolj tudi pri lagerju, ki ga pred tem lagiraš, torej ga res sčistiš. Pretresi steklenice in postavi pivo na sobno temperaturo. Meni se je to zgodilo samo enkrat, in sicer pri brown aleu in to poleti. Zakaj ni skarboniziral, mi še danes ni jasno. Steklenice sem pretresel in obrnil za en dan na glavo, nato pa spet normalno. Po enem tednu je bilo karbonizirano.
