Začetnik-varjenja pive
- Ustvarjalec teme jaka1980
- Začetni datum
To sem se tudi jaz spraševal, ko sem delal HapiBrew
BeerXml specifikacija pravi za uporabo ("use"):
"Whirpoola" in "flameouta", ki sem ju potem zaznal v xml-ih ni nikjer omenjenega. Jaz sem naredil tako, da sem ju dal kot Aroma in ne računam v IBU.
Pa še kar nekaj eksotičnih se je povailo
Java:
switch (use) {
case "boil":
case "bittering":
case "bittering/aroma":
return HopUse.BOIL;
case "dry hop":
return HopUse.DRY_HOP;
case "mash":
return HopUse.MASH;
case "first wort":
return HopUse.FIRST_WORT;
case "aroma":
case "whirlpool":
case "hopstand":
case "hop stand":
case "flameout":
case "flame out":
return HopUse.AROMA;
default:
throw new XmlPullParserException("Unsupported hop use: " + use);
}
Jst vedno dodajam samo "boil", kar je late-hopinga dam na 0 min. Je pa treba tam pod advanced opcijami nastavit tole "No Chill - Extended Hop Boil Time", kjer vpišeš čas od "flameouta" do ohlajanja pod 90C (ponavadi par minutk, niso to neki dolgi časi). S tem ti naredi korekcijo IBUja tudi za ostale hmelje dodane prej, kar je ponavadi bolj bistveno za IBU kot pa za tisto kar vržeš noter po flameoutu.
Kaj pa opcij da po šlaufu iz zgornjega štuka priprlješ hladno vodo v klet in na mestu kuhanja lepo pivino ohladiš, pretočiš v fermentorje katere potem hladne preneseš na mesto fermentacije
To gledaš une od tam odspodaj, ki jo čez noč hladijo in kasneje dodajo kvas kako pa aerirajo pa video ne pokaže. Ko je ohlajeno pretočijo v fermentor tako ,da tekrat pride kisik zraven .
Post se navezuje na jaka1980
Ja...toplo pivino v kleti natoči in znosi v stanovanje- na ta način se mu topla pivina ne aerira saj ni zraka v kantici..
Nazadnje urejeno:
Ni poanta v preprečevanju aeracije, ampak okužbe iz zraka.
Oni praktično vložijo pivino (kot kompot), potem pa se sama ohladi.
Po mojem bi znal biti problem počasnega ohlajevanja v dodatni nepredvidljivi grenkobi in povišan DMS - ampak kdo pa še dela lagre
Oni praktično vložijo pivino (kot kompot), potem pa se sama ohladi.
Po mojem bi znal biti problem počasnega ohlajevanja v dodatni nepredvidljivi grenkobi in povišan DMS - ampak kdo pa še dela lagre
Pač vse za varčevanje z vodo, ki jo tam dol nimajo ravno za stran metat. Grenkoba se lahko poveča (oz. se to upošteva v kalkulatorjih), DMS pa ne vidim zakaj bi bil problem. Lagerje pa več varimo, kot ti misliš Marsikomu je velik izziv narediti dober lager (meni je).
Marsikomu je velik izziv narediti dober lager (meni je).Ni čisto enako, sta pa obe zelo čisti. Menim, da lahko za obe v približku rečeš, da sta čisti H2O skoraj brez kakih mineralov. Vsaj za potrebo domačega pivovarstva.
Vec na: http://www.waterandmorehub.com/deionized-water-vs-distilled-water/
Vec na: http://www.waterandmorehub.com/deionized-water-vs-distilled-water/
V mislih sem imel hlajenje pivine, da ne bi vročega lonca po stopnicah nosil. Nesreča ne počiva, se lahko opečeš. Pritisk iz pipe bi menda že bil dovolj, da pride voda nazaj v nadstropje?
Lakto, pedio, brett itd...za vse velja isto pravilo, čimbolj paziti s hidieno, ter čim močnejšo kulturo kvasovk, da preprečijo razvoj mikroorganizmov.
Dejstvo je da so v skoraj vsakem domačem in craft pivu (ki ni pasterizirano) prisotni določeni od zgoraj naštetih, vendar v tako majhnih količinah da se v določenem času ne morejo razviti, da bi bilo organileptičnop zaznati.
Ker pa nimamo aseptičnih pogojev in ne uporabljamo pasterizacije se je treba držati čimbolj strogih pravil rokovanja. Sicer imaš prav, laktiči so prisotni na samem sladu in z mletjem jih prašiš po prostoru, so pa ravno tako prisotni v zraku oz na prašnih delcih, sploh jeseni je juhu, da vinjskih mušic ne omenjam
Če upoštevaš zgornje nasvete in zdravo pamet, bi moralo delovati
Dejstvo je da so v skoraj vsakem domačem in craft pivu (ki ni pasterizirano) prisotni določeni od zgoraj naštetih, vendar v tako majhnih količinah da se v določenem času ne morejo razviti, da bi bilo organileptičnop zaznati.
Ker pa nimamo aseptičnih pogojev in ne uporabljamo pasterizacije se je treba držati čimbolj strogih pravil rokovanja. Sicer imaš prav, laktiči so prisotni na samem sladu in z mletjem jih prašiš po prostoru, so pa ravno tako prisotni v zraku oz na prašnih delcih, sploh jeseni je juhu, da vinjskih mušic ne omenjam
Če upoštevaš zgornje nasvete in zdravo pamet, bi moralo delovati
Mlečnokislinske bakterije so prisotne že v ječmenu naravno, med procesom slajenja se njihov delež še poveča, tako da slad je poln mlečnokislinskih bakterij. Ko pridejo te v vlažno okolje pričnejo s presnovo ki jo poznamo recimo iz mlečnih izdelkov. Te bakterije so pod določenimi pogoji zelo hitre, recimo če si kdaj delal jogurt potem veš da se mleko lahko spremeni v trdo grenko/kislo stvar v par urah.
Zato je najprej pomembno da je moker/namočen slad čimmanj časa v območju kjer so mlečnokislinske bakterije žive. Tehnično to pomeni da mora bit izpostavljen temperaturi višji od 62C. Sploh pri kakšnih večstopenjskih drozganjih se mashin začne nižje in tam je potrebno biti pozoren na ustrezno kratke čase izpostavljenosti. Ko gre enkrat drozga nad 62C za več kot 30 min možnosti za okužbo skoraj ni ker se aktivne bakterije pobije, neaktivne oblike pa rabijo nekaj časa za razvoj. Skratka od drozganja do kuhanja ni panike za okužbo. Se pa pojavi kritična točka spet pri ohlajanju.
Mlečnokislinske bakterije so "termofilne" kar pomeni da najbolje uspevajo pri višjih temperaturah, nekako idealno območje imajo od 30-45C (začenja pa s presnovo že malo pod 60C). Tako da ohlajanje pod 60C je prvi kritični del za pivovarje. Do 60C se pivina skoraj ne more okužit ker karkoli noter pade ali pa že noter je (spore ipd.) ne more preživet in "prosperirat", pod 60C pa se takoj pojavi udar mlečnokislinskih bakterij. Dobra stvar je da tako kot imajo te bakterije rade visoko temperaturo sovražijo nizko temperaturo, pod 25C je njihov razvoj in presnova izredno počasna. Torej bistveno je da ohlajanje med 60-25C traja čimmanj časa, s tem se rešiš prve invazije.
Druga stvar je temperatura fermentacije. Nižja kot je manj ugodna je za mlečnokislinske bakterije. Sploh fermentacija pri višjih temperaturah (25C in več) ima za posledico zagotovo tudi delovanje mlečnokislinskih bakterij. Tako da ko se pivino ohladi je potrebno vzdrževat ustrezno nizko temperaturo.
Tretja stvar je mrtvi del fermentacije oz. lag. Dalj časa kot traja da kvasovke začnejo svoje delo, več mlečnokislinskih bakterij se bo aktiviralo in množilo. Ko enkrat začne kvas svoje delo pospravi konkurenco in tudi alkohol ne vpliva ugodno na mlečnokislinske bakterije (večina sevovo ima zelo nizko toleranco na alkohol). Seveda da začne kvas delat hitro oz. kvalitetno se rabi pa dober kvas in pa ustrezno količino.
Pod črto torej če se držiš dobrih praks pivovarstva z mlečnokislinskimi bakterijami nebi smel imeti problemov. Ker je njihovo območje dela povsem v nasprotju s kvasovkami. So pa te bakterije skoraj vedno prisotne v procesu pivovarstva, tako da če narediš samo eno točko narobe se lahko že pozna njihov vpliv oz. se lahko zgodi tudi kakšna resna okužba. Recimo tipična napaka je predolgo hlajenje od 60-25C kar ima za posledico da se bakterije namnožijo pretirano in to se pozna na okusu, pa tudi kasneje lahko dalj časa konkurirajo kvasovkam oz. celo prevzamejo dominantno vlogo (in dobiš kefir namesto piva). Druga tipična napaka je pa premalo kvasa oz. slab kvas, ker mlečnokislinske bakterije so prve od sovražnikov oz. so zraven kakorkoli obrneš tako da če kvas ne dela kar bi moral prevzamejo pobudo.
In ja dejstvo je da je je v vsakem pivu tudi del produkta posledica mlečnokislinskih bakterij, to marsikdo ne ve. V zgodovini je pivo bilo povečini ravno zaradi njih bolj kislo kot ga pijemo danes. Določeni zgodovinski stili piva ki so se ohranili do danes so celo precej povezani s to "simbiozo" (piva kjer se zahteva "kislost").
Zato je najprej pomembno da je moker/namočen slad čimmanj časa v območju kjer so mlečnokislinske bakterije žive. Tehnično to pomeni da mora bit izpostavljen temperaturi višji od 62C. Sploh pri kakšnih večstopenjskih drozganjih se mashin začne nižje in tam je potrebno biti pozoren na ustrezno kratke čase izpostavljenosti. Ko gre enkrat drozga nad 62C za več kot 30 min možnosti za okužbo skoraj ni ker se aktivne bakterije pobije, neaktivne oblike pa rabijo nekaj časa za razvoj. Skratka od drozganja do kuhanja ni panike za okužbo. Se pa pojavi kritična točka spet pri ohlajanju.
Mlečnokislinske bakterije so "termofilne" kar pomeni da najbolje uspevajo pri višjih temperaturah, nekako idealno območje imajo od 30-45C (začenja pa s presnovo že malo pod 60C). Tako da ohlajanje pod 60C je prvi kritični del za pivovarje. Do 60C se pivina skoraj ne more okužit ker karkoli noter pade ali pa že noter je (spore ipd.) ne more preživet in "prosperirat", pod 60C pa se takoj pojavi udar mlečnokislinskih bakterij. Dobra stvar je da tako kot imajo te bakterije rade visoko temperaturo sovražijo nizko temperaturo, pod 25C je njihov razvoj in presnova izredno počasna. Torej bistveno je da ohlajanje med 60-25C traja čimmanj časa, s tem se rešiš prve invazije.
Druga stvar je temperatura fermentacije. Nižja kot je manj ugodna je za mlečnokislinske bakterije. Sploh fermentacija pri višjih temperaturah (25C in več) ima za posledico zagotovo tudi delovanje mlečnokislinskih bakterij. Tako da ko se pivino ohladi je potrebno vzdrževat ustrezno nizko temperaturo.
Tretja stvar je mrtvi del fermentacije oz. lag. Dalj časa kot traja da kvasovke začnejo svoje delo, več mlečnokislinskih bakterij se bo aktiviralo in množilo. Ko enkrat začne kvas svoje delo pospravi konkurenco in tudi alkohol ne vpliva ugodno na mlečnokislinske bakterije (večina sevovo ima zelo nizko toleranco na alkohol). Seveda da začne kvas delat hitro oz. kvalitetno se rabi pa dober kvas in pa ustrezno količino.
Pod črto torej če se držiš dobrih praks pivovarstva z mlečnokislinskimi bakterijami nebi smel imeti problemov. Ker je njihovo območje dela povsem v nasprotju s kvasovkami. So pa te bakterije skoraj vedno prisotne v procesu pivovarstva, tako da če narediš samo eno točko narobe se lahko že pozna njihov vpliv oz. se lahko zgodi tudi kakšna resna okužba. Recimo tipična napaka je predolgo hlajenje od 60-25C kar ima za posledico da se bakterije namnožijo pretirano in to se pozna na okusu, pa tudi kasneje lahko dalj časa konkurirajo kvasovkam oz. celo prevzamejo dominantno vlogo (in dobiš kefir namesto piva). Druga tipična napaka je pa premalo kvasa oz. slab kvas, ker mlečnokislinske bakterije so prve od sovražnikov oz. so zraven kakorkoli obrneš tako da če kvas ne dela kar bi moral prevzamejo pobudo.
In ja dejstvo je da je je v vsakem pivu tudi del produkta posledica mlečnokislinskih bakterij, to marsikdo ne ve. V zgodovini je pivo bilo povečini ravno zaradi njih bolj kislo kot ga pijemo danes. Določeni zgodovinski stili piva ki so se ohranili do danes so celo precej povezani s to "simbiozo" (piva kjer se zahteva "kislost").
Se pravi counter in plate chiller sta boljsa izbira, kar se okuzbe tice seveda... Imata pa druge probleme...
Definitvno, moraš biti pa res pedanten pri higieni. Jaz ga (plate) najprej back flušham, nato še enkrat čez vročo vodo. Tako ga pustim da se osuši. Pred uporabo pa, najprej vroč oksi, nato vroča voda, nato vroča pivina, ko jo pretočim kake pol litra, pa šele začnem hladiti. Do sedaj brez težav...
