Domobranci (če notri pač stlačiš vaške straže ipd.) so bili ljudje, ki so imeli radi Slovenijo, niso pa marali komunistov. Ker so komunisti začeli uspešno pospravljati tudi zavedne Slovence (po njihovem razredne sovražnike), so se počasi začeli organizirati in ščititi svoje imetje.
Komunisti so to takoj prepoznali kot grožnjo - verjetno poznaš, se mi zdi, da Kardeljev ukaz: proti okupatorju se lahko bori samo na strani PIF (kasneje OF), kdor se proti okupatorju bori izven PIF, je sovražnik! - in začelo se je medsebojno pobijanje. Vodstvo domobrancev je vzelo orožje tam, kjer so ga dobili in ker Nemci niso bili neumni - poznali so pač hudo naiven načrt domobrancev: najprej se obranimo revolucije, nato Nemcev - so zahtevali prisego in jo tudi dobili.
Domobranci, predvsem pa njihovo vodstvo, si zasluži vse obsojanje zaradi sodelovanja z Nemci. Ne gre pa jim očitati sovraštva do domovine - oni oz. njihovo vodstvo so večjo grožnjo Sloveniji prepoznali v komunizmu, kot v Nemcih. (Zgodovinsko gledano so imeli celo prav, saj je prispevek NOB-a k porazu Nemcev v II. sv. vojni primerljiv s pljunkom v morje, komunizem pa nam ni prinesel kaj bistveno dobrega - primerjaj razvoj Slovenije z razvojem nekomunističnih držav.)
Slovence so pobijali eni in drugi. Zaradi tega ni nihče dober, ampak oboji slabi, domobranci še malo bolj - čeprav ne vem, zakaj je uboganje ukazov iz Moskve domoljubno dejanje.
Ne glede na vse, pa povojni dogodki mečejo hudo senco na t.i. narodno-osvobodilni boj. Nič nebi imel proti, če bi pred sodišči obtožili in obsodili domobransko vodstvo, ampak maščevanje s pobijanjem domobrancev skupaj z njihovimi družinami, to ke mogoče samo v Sloveniji.
Nekaj povsem razčlovečenega pa je kaznovanje otrok za grehe njihovih staršev.
Citat:
...Ko jih namreč v Celju na železniški postaji »raztovorijo«, jih s starši naženejo na makadamski trg, na katerem je zbrana množica Celjanov, Slovencev, civilistov, žensk - tu morajo poljubljati tla, žreti zemljo, »ki so jo izdali«, kruliti kot prašiči in vzklikati »Jaz sem narodni izdajalec«. Vsakič, ko čez njih pošljejo konjenike, vojake na konjih, ki jih pomendrajo (nekatere do smrti), množica navdušeno aplavdira. In jih pljuva. Tiste, ki obležijo, postrelijo...
Več:
http://www.mladina.si/tednik/200819/ivan_ott_otroci_s_petricka
Kako boš ti to razložil svojim otrokom?
Ali se zavedaš, da z omalovaževanjem Bajuka počneš podobno?
PS: nisem kakšen poseben Bajukov oboževalec, ampak vse ima svojo mero. Podtikanje "argentinskosti" ima korenine prav tam kot sirotišnica na Petričku.
