Neurja 2021

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
Bla bla, lep primebje cerknisko jezero in okoliške vasi. Par let nazaj je namesto snega padal dež. In na sliki poplavljene vasi . Se je lepo videlo da so stari objekti bili na suhem, ker je bilo novejše gradnje pa vse pod vodo.
 

Hanzi

Guru
27. jul 2007
46.311
5.834
113
pri taščici
Bla bla, lep primebje cerknisko jezero in okoliške vasi. Par let nazaj je namesto snega padal dež. In na sliki poplavljene vasi . Se je lepo videlo da so stari objekti bili na suhem, ker je bilo novejše gradnje pa vse pod vodo.
Se ena razlika je nastala v zadnjem stoletju okoli vode v rekah.
1. Pozidanih (pokritih) in asfaltiranih povrsin ki vodo po ceveh takoj odvedejo v struge je bistveno vec kot pred stoletjem.
Zato bi morali ustrezno vecati "profile" rek, pa jih večinoma ne. Raje jih manjsamo (zasipavamo, skarpiramo....)
2. Delez mocvirij in mokrisc se vztrajno zmanjsuje.
To je bila odlicna naravna "goba" ki je ob dezevju se napojila, ob susi pa počasi oddajala vodo. Sedaj tega ni vec, in vse spravimo v neke kanale in cimhitreje v reke.
 
I

Izbrisan uporabnik #9334

Ja, narava se maščuje.
Pred 40 leti je bilo podnebje tako pohlevno, da smo kar pozabili na to dejstvo. Potem je na prvega novembra 1990 potopilo Logarsko dolino in posledično vse nizvodno do Donave. Pri nas je potopilo Dolenji Boštanj, ker so ob gradnji pozabili primerno urediti kanalizacijo. Protipoplavni zid je zdržal, toda reka je vdrla rikverc skozi kanalizacijske jaške in potopila kpl. obrtno cono, imeli so 1,6 m vode, so še sedaj črtice na fasadah za spomin.
 

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
19.329
9.710
113
kod Džej-Zija
Narava se nič ne maščuje. Narava enostavno je. Ljudje smo tisti, ki smo vase preveč zaverovani in jo hočemo prelisičiti. Za merilo postavljamo dolžino svojega življenja, pozabljamo pa, da je naravi popolnoma vseeno za standarde, ki si jih ljudje postavljamo.

Planiranje gradenj in poselitev bi morala upoštevati sto- in večletne dogodke, ne pa iz oportunizma gledati samo na 10- ali 20-letne dogodke. Potem nas pa vse skupak takooooo preseneti.
 
  • Všeč mi je
Reactions: sandra in Matey

ferdo

Guru
3. sep 2007
9.964
3.761
113
Ljubljana
hmpg.net
To je zato, ker, kot pravi veliki guru svetovne meteorologije Branko Grims, se zemlja ohlaja, vedno hladneje je, vedno vec vodnih hlapov postaja voda.
Kaki toplenje ledu. Ali ujme. Vse je normalno, samo malo hladneje
 

Romzi

Guru
4. sep 2008
9.636
3.450
113
Dobrova pri LJ.
Sploh ne gre toliko za globalno segrevanje, kot za minimalno rabo ZKP, oz. upoštevanje tega kar govori sosedov Lojze (star 79 let), ki s klopce na suhem pred svojo bajto komentira poplavljene sosednje novogradnje nadpametnih novodobnih metričev.
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.212
4.693
113
Podnebje na zemlji se spreminja neprenehoma. Denimo včeraj sem malo pogledal oddajo o Savdski Arabiji in po slikarijah na kamnih sklepajo, da so bila 9000 let nazaj tam solidna rodovitna tla. Sedaj pa je pač že nekaj tisočletij puščava. Tudi v starem Egiptu so bile med leti velike razlike (zgodba o sedmih debelih in sedmih suhih kravah).
Imamo pa pač danes več imetja in smo bolj občutljivi na dogodke, ki odstopajo od povprečja. Vodo bi narava daleč najbolje regulirala, če bi bil povsod gozd. Lahko tako živimo? Lahko bi. Sosede naselimo v gozd, mojo hišo pa pustite. Pa cesto do mojega kraja dopusta. Ostalo podrite in naj bo gozd.
Govorice o podnebnih spremembah v sedanjem času so pač glasnejše, ker bodo nekateri iz tega lahko dobro zaslužili. Nahraniš nov posel, omejiš pravice običajne "raje" in dosežeš večje socialne razlike kot bi jih lahko z dosedanjim modelom kapitalizma.
 

Romzi

Guru
4. sep 2008
9.636
3.450
113
Dobrova pri LJ.
Nekaj se dela v občini Dobrova-Polhov Gradec (urejanje struge Gradaščice malo pred Dobrovo), naj bi se urejalo tudi Mali Graben.
Je pa že samo po sebi malo smešno govorit o poplavni varnosti barja.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Pepe

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.212
4.693
113
Da bi bile poplave ob nenadnih dogodkih bolj zmerne, bi se morali truditi, da čim več vode ostane tam, kjer pade. Če pade v kratkem času 100 mm dežja, bi moralo stati na ravnih parkiriščih vsaj 80 mm vode (denimo, da bi lahko 2 mm "spravili" v neko ponikovalnico). Tega si seveda nihče ne želi, zato se nekaj kar naprej ureja, da bi vodo poslali nekam nižje in naj poplavi njih.
Rezultat je, da imamo čedalje več poplav in čedalje več suše. Nekam butasto, ampak očitno delamo skoraj vse narobe.
 
13. jul 2011
2.677
625
113
Asfaltiranih površin je vseeno premalo, da bi imelo njih odvodnjavanje vpliv na vodostaj rek.
Igra pa to lahko vlogo pri hudourniških poplavah, ko so ogroženi posamezni objekti.
Pred leti je pri nas voda z ulice in trga ob močnem nalivu velikokrat zalila dvorišče. Potem so to uredili kot je treba - ob poplavah septembra 2010 je reka malenkostno prestopila breg in je sistem odvodnjavanja vse požrl brez problema ter skozi cevi in jarke vodo izlil v to isto reko nekaj km nižje.
 

Hanzi

Guru
27. jul 2007
46.311
5.834
113
pri taščici
Generalno gledano je najbrz res manj kot % slovenije asfaltirane, tlakovane, pozidane...
Ampak ko se zacnejo taki procenti sestevat, se nekje na koncu pozna.
Kwmniska bistrica v spodnjem toku. Moj dedek je pred 70 leti v košu nosil seno cez Bistrico. Baje struga ni bila globlja od dveh metrov. Danes je globoka 5m+ pa je v zadnjih 32 letih najbrz veckrat poplavlja kot pred 70 leti. (3x)
Ko pa gledam katastre iz pred slabih 200 let, pa struge sploh ni bilo, ampak je bilo nekako tako kot danes Mura ponekod s tistimi svojimi zatoki in okljukami.
 
I

Izbrisan uporabnik #9334

Začne se že kar visoko na podeželju. Gozdovi so posekani, travniki meliorirani ... struge vodotokov zregulirane in očiščene - po vsaki plohi praktično vsa voda zleti v dolino namesto da bi počasi ponikala. Arso beleži spremembe vodostajev v zadnjih ~ 30 letih in priznava, da so ravno ti posegi v naravo največji krivec za poplave. Posledično tudi podtalnica nižja, pa ne samo zaradi suš.
Zadeva se zelo dobro vidi na Savskih elektrarnah, kjer beležijo pretoke vode in jih tudi regulirajo. Pravijo da so zadeve resnično izrazite napram preteklosti.
 
  • Všeč mi je
Reactions: gr69

Hanzi

Guru
27. jul 2007
46.311
5.834
113
pri taščici
Začne se že kar visoko na podeželju. Gozdovi so posekani, travniki meliorirani ... struge vodotokov zregulirane in očiščene - po vsaki plohi praktično vsa voda zleti v dolino namesto da bi počasi ponikala. Arso beleži spremembe vodostajev v zadnjih ~ 30 letih in priznava, da so ravno ti posegi v naravo največji krivec za poplave. Posledično tudi podtalnica nižja, pa ne samo zaradi suš.
Zadeva se zelo dobro vidi na Savskih elektrarnah, kjer beležijo pretoke vode in jih tudi regulirajo. Pravijo da so zadeve resnično izrazite napram preteklosti.
Zakaj je bil vodostaj Save pred dobrim mescem v vasih koncih 2m nizje kot obicajno.
 
I

Izbrisan uporabnik #9334

Ne bi vedu. Imajo pa na Vrhovem vsako leto remont ravno junija, ko je pretok Save nižji. Tudi letos je bilo tako. Plohe in nalivi se običajno pričnejo šele v drugi polovici junija ...
 
  • Všeč mi je
Reactions: Hanzi