Težava je po mojem mnenju, ker ne enačite kmetije in podjetja. Tudi gledano skozi zaposlitve. V podjetju imaš ljudi, ki se v birokraciji ukvarjajo s točno določenimi nalogami, šefa, ki vse skupaj vodi in delavce. Na kmetiji je večinoma za vso birokracijo odgovoren eden, zraven vsega ostalega dela seveda, pa še živeti bi nekje vmes moral, zato je neprestano nalaganje novih in novih zahtev in kontrol ravno težavno. Zraven tega seveda, da za vsako novo stvar, ki si jo izmislijo lahko zaposliš koga v JS, ki bo to kontroliral. Meni vzame birokracija vsaj nekaj dni na mesec, ko bi lahko fizično delal, pa se namesto tega utapljam v papirju.
Okrog subvencij je vse skupaj tako tako, saj je lepo, da so in lepo je za njih, da nas lahko preko njih kontrolirajo ampak glede na to, da so odkupne cene praktično vsega kar je na kmetijah že zadnjih 20 let bolj ali manj enake, vse ostalo pa gre gor (gorivo, gnojila, stroji, ostali repromaterial...) imamo kljub subvencijam situacijo, ko nam vsak dan ugasnejo najmanj 3 kmetije. Realno sicer njihovo delo nadaljujejo večje in močnejše ampak v kakšnih dveh desetletjih bomo počasi prišli v situacijo, ko si enostavno ne boš mogel več omisliti zamenjave izrabljenega stroja, ker si ga enostavno ne boš mogel privoščiti. Traktorji npr. so se v 15 letih podražili za vsaj 1x, nekateri celo 2x, odvisno od znamke in te razlike ti nobene subvencije ne pokrijejo, odkupne cene so enake, trgovci in serviserji pa lepo hodijo na teambuildinge na jadranje in odpirajo nove in nove poslovalnice... In tako počasi tonemo in tonemo, generacije za nami najbrž niti slišati več ne bojo hotele, da bi delale praktično nonstop, pa da ti na koncu niti za en dopust ne ostane. Me prav zanima od kje tistemu, ki je omenjal kako si bojo kmetje omastili brke izkušnje, da lahko napiše takšno bedarijo. Kot tudi tisti, ki misli, da se umetno gnojilo meče kar prek in prek, kolikor gre, ko na koncu za pridelek dobiš mizerijo. Tako na pamet se da marsikaj nakladati, realnost pa je pač čisto drugačna. Kvečjemu bo efekt zgolj to, da bo nekdo kupil nekaj gnojjila in nafte na zalogo, za čas, ko se bo spet podražilo.
Ena zanimiva prispodoba naj bo tole. Kakih 30 let nazaj smo lahko iz 1 ha prodane kumine kupili SIPovo samonakladalno prikolico, tako, kot jih je še sedaj polno po kmetijah. Danes stane najosnovnejša samonakladalna prikolica tam nekje od 38.000 EUR navzgor. Koliko let je treba sedaj skupaj s subvencijami z 1 HA, ko odbiješ stroške prodajati pridelek, da si lahko danes kupiš tak stroj? In to je srž problema. Birokratsko gledano sicer dobimo več denarja skupaj ampak je vse 2x+ dražje, kot je bilo nekoč in imaš realno dosti manj kot takrat, kar je marsikomu povsem nerazumljivo.
Sicer pa pri nas mleko doma dajemo po 0,5 EUR ampak to si je samo ena soseda hodila, drugi ni nihče vprašal, odkupna cena mleka pa bo v kratkem padla na približno 27 centov na evropski ravni iz 34 centov, kjer je sedaj(kar je meni približno 800 EUR na mesec manj ob istih oziroma večjih stroških, saj se je ravno dvignil PIZ in še nekaj stvari).
Toliko zaenkrat, moram nazaj šraufat, da bo traktor pripravljen na sezono.