(vir)
Vlada RS je strokovno in znanstveno popolnoma neutemeljeno, samovoljno, torej brez utemeljenih znanstvenih razlogov, že spomladi 2020, s sklepom, podzakonskim pravnim aktom, uvrstila ustvarjeni “virus Covid-19” (za katerega mnogi znanstveniki pravijo, da gre za bakterijo, ki povzroča resne žilne bolezni – a se prav zato lahko učinkovito zdravi, tudi z antibiotiki – mnogograt preizkušeno) v prvo skupino najnevarnejših (takšnih zaradi odstotka “smrtnosti” – to je temeljni in edini dosedanji kriterij za kvalifikacije, ki potem vodijo do vprašanje strogosti vsiljevanja cepiv s pravno politiko!) nalezljivih in prenosljivih bolezni.
Za to klasifikacijo torej niso bili podani nikakršni stvarni razlogi. Z dokazi in dejstvi utemeljenih nasprotnih razlogov je na pretek.
Ustavno sodišče RS tega sklepa še vedno ne želi razveljaviti. Bolje – odpraviti. Do tega se sploh ne želi opredeliti. Deloma, ali pa predvsem zaradi uradnih stališč točno določenih predstavnikov medicinske stroke in tozadevnega molka strokovne svetovalne skupine vlade. Ali drugače: v popolnem in očitnem nasprotju z dejstvi in ZNANOSTJO.
Ko je bilo to storjeno in v letu, ki je sledil, je bila smrtnost (pod pogojem, da vsaj malo zaupamo statistiki – navzgor, ne navzdol, seveda) pri Sars-Cov-2 Covid-19 nič več kot
0.096 %. A tudi to le pri najstarejših in kronično najbolj bolnih ljudeh – kot pojasnjujejo znanstveniki, ki hkrati zdravijo (in Ozdravijo) paciente v ambulantnem ZZ-Zgodnjem Zdravljenju.
Sodba ESČP v zadevi Vavrička (ki je, glej ga zlomka, po devetih letih čakanja nanjo prišla v javnost – kot sem napovedal – tik pred prihodom cepiv, ki to niso) na tem dejstvu tudi sloni: posredna prisila, tudi s kaznimi, sorazmernimi, načeloma ja, a le pri boleznih z visoko smrtnostjo! In pri tistih, kjer ni učinkovitih zdravil. Pri covid-19 ta še kako so, o tem ni senčice dvoma. A so bila umaknjena in prepovedana že spomladi, ko je bila bolezen še neznanka.
Glej ga glej.
Slovenski kirurg, ki ne želi v javnost, je ob tem poudaril, da primarno tudi ne gre za ustvarjeno respiratorno nadlogo, pač pa žilno.
Če k temu dodamo še dejstvo o eksperimentalnem statusu kvazi cepiv, pa dejstvo, kaj pravna ureditev pravi o tem, pa medicinsko etiko in deontologijo…, se nam lahko bodisi zvrti in obrne želodec bodisi povsem zmeša.
Znanstvena dejstva so jasna. Pravo, tisto, veljavno do spomladi 2020, tudi. A nič več od tega, četudi bi to moralo biti vse.
(vir)