Vsa logika prebroditve tega virusa naj bi bila v tem, da življenje teče maksimalno normalno pri kar najbližje 100% obremenitvi zdravstva. To je vse.
To naj bi bil smisel, pa smo čisto zabredli.
Maksimalno normalno pomeni, da ne ubiješ izobraževanja, gospodarstva, pravic, ne ogroziš ljudi z drugimi boleznimi, itd., itd.
Kar najbližje 100% zmogljivostim zdravstva pomeni, da ne odrekajo pomoči nikomur in vsak dobi tako obravnavno, kot je maksimalno mogoče.
S tem bi šli mimo virusa v maksimalni možni kondiciji in vsi, ki bi rabili pomoč, bi jo tudi dobili. Tudi drugi val pri taki varianti ne bi prišel oz. ne bi bil tako izrazit.
Kaj smo naredili mi? Harakiri. Sesuli smo izobraževanje, gospodarstvo, pravice, ogrozili ljudi, ki niso dobili potrebnih obravnav za druge bolezni in to dejansko nameravamo delati še naprej. Ob tem, da je zdravstvo jamralo na polno kako nimajo osnovne opreme, kadra, se utapljajo v grozljivem delu, bojijo za svoja življenja....in danes ti povejo, da smo imeli MAKSIMALNO obremenitev intenzivnih sob 35% - to je bila ŠPICA. Obolelih imamo vse skupaj nič, mrtvih prav tako (večina smrti je bila OB Covidu in bi bilo seveda enako ob gripi ali čemu podobnem, večina je bila zelo starih in bolnih).
Kaj se gremo? Kaj čakamo? Kaj delamo? Polovično bomo zagnali nazaj nekaj stvari, ostalo bo še vedno crkovalo na obroke, otroci so doma, starši delajo na tri šihte, da sfolgajo,...in čakamo na drugi val, ko bomo ponovili zapiranje in poizkušali obolele spet spraviti na 0?
Kaj delamo?