Cepljeni 4 v familiji z Moderno, brez stranskih, 2 s Pfizerjem brez stranskih, vsi 50+.
Z ženo cepljena z AZ, oba za en dan obležala z vročino in bolečino glave, oba 35-40.
Covid-19 Cepiva
- Ustvarjalec teme AndY1
- Začetni datum
Z ženo cepljena z AZ, oba za en dan obležala z vročino in bolečino glave, oba 35-40.
To z bolečo ramo se itak brez veza izpostavlja kot stranski učinek cepiva. To ni stranski učinek cepiva, ampak vboda igle.
Podobno, seveda za prvi odmerek prve dva dni sem spal na drugi rami to je pa tudi vse kar je bilo od stranskih učinkov.
Zanimivo, sorazmerno s pospešenim cepljenjem se povečuje tudi število novih okužb ... NI LOGIKE
novice.svet24.si
Tretji v cepljenju na svetu, število okuženih pa jim strmo narašča. Kaj je narobe?
Oblasti v Čilu so se lahko hvalile, da so med tremi najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenjih prebivalcev. Zdaj pa ne morejo verjeti, zakaj jim kljub cepljenju že mesec in pol strmo narašča število okužb.
novice.svet24.si
Čisto po občutku, Sputnik so Rusi. Kar gre Američanom v nos.
Jp, briga EMO za vase zdravje. Upam, da vam je to jasno. Tako kot bremzajo Sputnika, bremzajo Ivermectin.
Samo za denar jim gre. Kaksno zdravje neki. Zdravje je samo tko, za zraven.
Piz.da si težek. Kdo tebe doma prenaša, vsa čast mu. Da jo osebno spoznam in ji dam medaljo.
Marsikatero zdravilo, ki ga ta čas preizkušajo raziskovalci, so pred epidemijo že uporabljali za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera utegnejo pomagati tudi pri zdravljenju bolnikov s covidom-19. Za zdaj nič ne kaže, da bi bilo katero izmed njih “čudežno” učinkovito.
Medtem ko so se cepiva proti covidu-19 razvijala z rekordno hitrostjo, je do velikega preboja na področju raziskav zdravil še daleč. Za zdaj ni zanesljivega zdravila proti covidu-19, ki bi ga imeli zdravniki na voljo v zgodnji »virusni« fazi bolezni in bi se z njim učinkovito zoperstavili povzročitelju. To je težava, ki jo poznajo tudi pri drugih virusnih boleznih.
Stroka se že nekaj časa ozira po obstoječih zdravilih, ki bi lahko omilila potek covida-19. Na obzorju pa so tudi nova. Zanimalo nas je, kaj je že znanega o teh preparatih, ali bodo izboljšali izid prebolevanja bolezni novega koronavirusa in na katere odgovore je treba še počakati.
Odmevala je metaanaliza (študija študij) raziskovalne skupine pod vodstvom Andrewa Hilla z Univerze v Liverpoolu, ki je ivermektin raziskoval tudi za WHO. Analizirali so rezultate skupaj 18 pretežno manjših študij s skupaj 2282 bolniki. Ivermektin je pokazal skrajšanje hospitalizacijske dobe in 75-odstotni upad smrtnosti. Vendar so avtorji takoj opozorili, da je treba rezultate obravnavati s precejšnjo mero previdnosti. Veliko vključenih študij namreč ni bilo neodvisno recenziranih.
Prva študija, ki je zadovoljila pričakovanja strokovnjakov s področja virologije in infektologije, je bila opravljena v Kolumbiji in je bila marca objavljena v ugledni reviji Jama. Vanjo je bilo vključenih 500 ljudi z blagimi simptomi bolezni, povprečna starost je bila 37 let. Potek bolezni v skupini, ki je prejemala ivermektin, v poprečju ni bil nič drugačen kot v skupini, ki je prejemala placebo. A raziskave se nadaljujejo. Tudi slovenski strokovnjaki se dogovarjajo o klinični študiji z manjšimi odmerki tega zdravila v prvi fazi bolezni, nam je potrdil Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. »Na pamet pa ne smemo predpisovati ničesar,« je opozoril.
»Monoklonsko protitelo je protitelo (vrsta proteina), ki je bilo zasnovano tako, da prepozna in se pritrdi na določeno strukturo (imenovano antigen). Casirivimab in imdevimab sta bila zasnovana za pritrditev na beljakovino bodice virusa sars-cov-2 na dveh različnih mestih. Ko so protitelesa pritrjena na beljakovino bodice, virus ne more vstopiti v telesne celice,« je delovanje te kombinacije razložila javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. To zdravilo bi bilo lahko eden od gradnikov v boju proti pandemiji, je za Spiegel povedala Marylyn Addo, vodja oddelka za nalezljive bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Hamburg-Eppendorf. »Ne pričakujemo pa, da bo ultimativni rešitelj,« je bila jasna.
Bolnikom s covidom-19 lahko pomaga tudi tocilizumab. Gre monoklonsko protitelo, ki zmanjšuje vnetni proces in »umirja« citokinsko nevihto, ki povzroči poslabšanje bolnikovega stanja, je pojasnil Štrukelj. »To zdravilo je že na razpolago.«
Za svojo študijo so znanstveniki 146 koronskih bolnikov, ki so v povprečju tri dni trpeli za blagimi simptomi, kot so kašelj, glavobol in zvišana telesna temperatura, razdelili v dve skupini. 73 bolnikov je dobivalo standardno zdravljenje, vključno z blažilci vročine in bolečin, kot sta paracetamol ali ibuprofen, preostalih 73 okuženih pa je dvakrat na dan po dvakrat vdihnilo glukokortikoidni budezonid (po 800 mikrogramov).
Študija je trajala pet mesecev. Medtem ko je moralo deset bolnikov iz prve skupine na urgenco ali so bili zaradi poslabšanja simptomov sprejeti v bolnišnico, je težji potek v drugi skupini doživela le ena oseba. Kontrolne skupine, ki bi prejemala placebo, ni bilo, kar omejuje informativno vrednost študije. Poleg tega so bile študijske skupine, vsaka s 73 preiskovanci, sorazmerno majhne, tako da bi bilo treba rezultate preveriti z večjo analizo.
»Za zdaj gre še za študije. A v nasprotju z monoklonskimi protitelesi, ki jih je mogoče registrirati le po centraliziranem postopku, v tem primeru ne potrebujemo EMA. Uporabo kortikosteroida bi lahko dovolila tudi slovenska javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,« je izpostavil Štrukelj.
Pri kovidnih bolnikih z intersticijsko pljučnico, ki jim je treba dovajati kisik, v jeseniški splošni bolnišnici uporabljajo kortikosteroida deksametazon in metilprednizolon. Gre za zdravili, ki zavirata vnetje v pljučih. »V zgodnejši fazi bolezni uporabljamo še protivirusno zdravilo remdesivir, ki ga bolniki prejemajo pet do deset dni, odvisno od klinične slike. Zanj se odločamo pri vseh, ki bi lahko imeli težji potek bolezni,« nam je pojasnila Mateja Verdinek, predstojnica oddelka za covid-19. Vsi bolniki s to boleznijo v bolnišnici prejemajo še zaščito pred krvnimi strdki (heparin) in vitamin D, s katerim želijo izboljšati imunost in hkrati ščititi kosti pred neugodnimi vplivi kortikosteroidov. »Slednji pogosto povzročijo povišan krvni sladkor, ki ga uravnavamo pretežno z zdravilom repaglinid. Ko ni več treba dovajati kisika, lahko večinoma ukinemo vsa zdravila.«
S kortikosteroidi, remdesivirjem in zdravili proti strjevanju krvi pomagajo bolnikom tudi v Splošni bolnišnici Celje. Če so bolniki močno imunsko oslabeli, se po besedah Janje Blatnik, ki vodi tamkajšnji oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, uporabljajo tudi zdravljenja s hiperimuno plazmo. Plazma, ki je bogata s protitelesi, prispeva k ustavljanju okužbe pri bolniku, ki nima lastne imunosti. »Bistveno izboljšanje opažamo po zdravljenju s kortikosteroidi. Viden uspeh ima tudi prebolevniška plazma pri imunokompromitiranih pacientih,« ugotavlja Milivoj Piletič, strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesto.
»Veliko upov polagamo v nova zdravila, ki so še v fazi preučevanja,« je še poudarila Blatnikova, ki je tudi na čelu celjskega oddelka za covid-19. »Vsekakor bi si želeli zdravila, ki bi učinkovalo podobno kot oseltamivir pri gripi. Torej v obliki tablet, ki bi jih lahko ob pozitivnem brisu in simptomih predpisali, da bi preprečili razmnoževanje in širjenje virusa po telesu,« je trenutne upe zdravnikov povzela Mateja Verdinek.
V berlinski kliniki Charite prav zdaj klinično testirajo učinkovino, ki naj bi ustavila širjenje virusa in regulirala imunski sistem. Njeno ime je ATR-002. Če bo zdravilo delovalo, bi lahko covid-19 držali v šahu s tabletami.
Vir: https://www.dnevnik.si/1042953612/s...vidu19-od-ivermektina-do-zdravil-za-astmatike
Kaj bi lahko pomagalo pri covidu-19: od ivermektina do zdravil za astmatike
Marsikatero zdravilo, ki ga ta čas preizkušajo raziskovalci, so pred epidemijo že uporabljali za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera utegnejo pomagati tudi pri zdravljenju bolnikov s covidom-19. Za zdaj nič ne kaže, da bi bilo katero izmed njih “čudežno” učinkovito.
Medtem ko so se cepiva proti covidu-19 razvijala z rekordno hitrostjo, je do velikega preboja na področju raziskav zdravil še daleč. Za zdaj ni zanesljivega zdravila proti covidu-19, ki bi ga imeli zdravniki na voljo v zgodnji »virusni« fazi bolezni in bi se z njim učinkovito zoperstavili povzročitelju. To je težava, ki jo poznajo tudi pri drugih virusnih boleznih.
Stroka se že nekaj časa ozira po obstoječih zdravilih, ki bi lahko omilila potek covida-19. Na obzorju pa so tudi nova. Zanimalo nas je, kaj je že znanega o teh preparatih, ali bodo izboljšali izid prebolevanja bolezni novega koronavirusa in na katere odgovore je treba še počakati.
1. Ivermektin: ne kar na pamet
Farmacevti so morali v zadnjih tednih pacientom večkrat pojasnjevati, da je to zdravilo v Sloveniji na voljo le za živali. Čeprav pred njegovo rabo zunaj kliničnih študij svari tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), to ni umirilo navdušenja nad zdravilom proti zajedavcem. V laboratorijskih preskusih in vitro, ki so jih lansko spomlad opravili v Avstraliji, je ivermektin pokazal protivirusno delovanje. Vendar so bile uporabljene količine zdravila bistveno višje kot tiste, ki so dopustne in varne pri zdravljenju ljudi. Rezultati dosedanjih kliničnih študij so blago pozitivni.Odmevala je metaanaliza (študija študij) raziskovalne skupine pod vodstvom Andrewa Hilla z Univerze v Liverpoolu, ki je ivermektin raziskoval tudi za WHO. Analizirali so rezultate skupaj 18 pretežno manjših študij s skupaj 2282 bolniki. Ivermektin je pokazal skrajšanje hospitalizacijske dobe in 75-odstotni upad smrtnosti. Vendar so avtorji takoj opozorili, da je treba rezultate obravnavati s precejšnjo mero previdnosti. Veliko vključenih študij namreč ni bilo neodvisno recenziranih.
Prva študija, ki je zadovoljila pričakovanja strokovnjakov s področja virologije in infektologije, je bila opravljena v Kolumbiji in je bila marca objavljena v ugledni reviji Jama. Vanjo je bilo vključenih 500 ljudi z blagimi simptomi bolezni, povprečna starost je bila 37 let. Potek bolezni v skupini, ki je prejemala ivermektin, v poprečju ni bil nič drugačen kot v skupini, ki je prejemala placebo. A raziskave se nadaljujejo. Tudi slovenski strokovnjaki se dogovarjajo o klinični študiji z manjšimi odmerki tega zdravila v prvi fazi bolezni, nam je potrdil Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. »Na pamet pa ne smemo predpisovati ničesar,« je opozoril.
2. Monoklonska protitelesa: za umirjanje nevihte
Kombinacija zdravil casirivimab in imdevimab zmore zmanjšati tveganje za simptomatski potek bolezni covid-19 za 81 odstotkov, je sporočilo švicarsko farmacevtsko podjetje Roche, ki je zdravilo razvilo v partnerstvu z ameriškim Regeneronom. Evropska agencija za zdravila (EMA) je februarja sklenila, da se kombinacija omenjenih zdravil lahko uporablja za zdravljenje covida-19 pri bolnikih, ki ne potrebujejo dodatka kisika in pri katerih obstaja veliko tveganje za razvoj hude oblike.»Monoklonsko protitelo je protitelo (vrsta proteina), ki je bilo zasnovano tako, da prepozna in se pritrdi na določeno strukturo (imenovano antigen). Casirivimab in imdevimab sta bila zasnovana za pritrditev na beljakovino bodice virusa sars-cov-2 na dveh različnih mestih. Ko so protitelesa pritrjena na beljakovino bodice, virus ne more vstopiti v telesne celice,« je delovanje te kombinacije razložila javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. To zdravilo bi bilo lahko eden od gradnikov v boju proti pandemiji, je za Spiegel povedala Marylyn Addo, vodja oddelka za nalezljive bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Hamburg-Eppendorf. »Ne pričakujemo pa, da bo ultimativni rešitelj,« je bila jasna.
Bolnikom s covidom-19 lahko pomaga tudi tocilizumab. Gre monoklonsko protitelo, ki zmanjšuje vnetni proces in »umirja« citokinsko nevihto, ki povzroči poslabšanje bolnikovega stanja, je pojasnil Štrukelj. »To zdravilo je že na razpolago.«
3. Budezonid: nad covid z inhalatorjem za astmatike
Kortikosteroidi že dolgo pomagajo astmatikom, spodbudne pa so tudi prve ugotovitve v primeru covida-19. Glede na raziskavo, objavljeno v ugledni reviji The Lancet, ki so jo podpisali raziskovalci univerzitetne bolnišnice Oxford pod vodstvom Sanjaya Ramakrishnana, bi utegnilo zdravilo budezonid zmanjšati tveganje hudega poteka covida-19 za 90 odstotkov. Dodatna pozitivna okoliščina je, da vdihavanje zdravila skoraj nima stranskih učinkov. »Inhalirani budezonid je preprosto, varno, dobro preučeno, poceni in razširjeno zdravljenje,« so zapisali avtorji.Za svojo študijo so znanstveniki 146 koronskih bolnikov, ki so v povprečju tri dni trpeli za blagimi simptomi, kot so kašelj, glavobol in zvišana telesna temperatura, razdelili v dve skupini. 73 bolnikov je dobivalo standardno zdravljenje, vključno z blažilci vročine in bolečin, kot sta paracetamol ali ibuprofen, preostalih 73 okuženih pa je dvakrat na dan po dvakrat vdihnilo glukokortikoidni budezonid (po 800 mikrogramov).
Študija je trajala pet mesecev. Medtem ko je moralo deset bolnikov iz prve skupine na urgenco ali so bili zaradi poslabšanja simptomov sprejeti v bolnišnico, je težji potek v drugi skupini doživela le ena oseba. Kontrolne skupine, ki bi prejemala placebo, ni bilo, kar omejuje informativno vrednost študije. Poleg tega so bile študijske skupine, vsaka s 73 preiskovanci, sorazmerno majhne, tako da bi bilo treba rezultate preveriti z večjo analizo.
»Za zdaj gre še za študije. A v nasprotju z monoklonskimi protitelesi, ki jih je mogoče registrirati le po centraliziranem postopku, v tem primeru ne potrebujemo EMA. Uporabo kortikosteroida bi lahko dovolila tudi slovenska javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,« je izpostavil Štrukelj.
V bolnišnicah niso nemočni v boju s covidom-19
Prvi prebivalci Slovenije so bili proti novemu koronavirusu cepljeni manj kot leto dni po razglasitvi epidemije. Pri razvoju zdravil napredek ni tako bliskovit. To pa ne pomeni, da zdravniki na oddelkih za covid-19 ta trenutek nimajo v rokah ničesar, s čimer bi pomagali svojim pacientom.Pri kovidnih bolnikih z intersticijsko pljučnico, ki jim je treba dovajati kisik, v jeseniški splošni bolnišnici uporabljajo kortikosteroida deksametazon in metilprednizolon. Gre za zdravili, ki zavirata vnetje v pljučih. »V zgodnejši fazi bolezni uporabljamo še protivirusno zdravilo remdesivir, ki ga bolniki prejemajo pet do deset dni, odvisno od klinične slike. Zanj se odločamo pri vseh, ki bi lahko imeli težji potek bolezni,« nam je pojasnila Mateja Verdinek, predstojnica oddelka za covid-19. Vsi bolniki s to boleznijo v bolnišnici prejemajo še zaščito pred krvnimi strdki (heparin) in vitamin D, s katerim želijo izboljšati imunost in hkrati ščititi kosti pred neugodnimi vplivi kortikosteroidov. »Slednji pogosto povzročijo povišan krvni sladkor, ki ga uravnavamo pretežno z zdravilom repaglinid. Ko ni več treba dovajati kisika, lahko večinoma ukinemo vsa zdravila.«
S kortikosteroidi, remdesivirjem in zdravili proti strjevanju krvi pomagajo bolnikom tudi v Splošni bolnišnici Celje. Če so bolniki močno imunsko oslabeli, se po besedah Janje Blatnik, ki vodi tamkajšnji oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, uporabljajo tudi zdravljenja s hiperimuno plazmo. Plazma, ki je bogata s protitelesi, prispeva k ustavljanju okužbe pri bolniku, ki nima lastne imunosti. »Bistveno izboljšanje opažamo po zdravljenju s kortikosteroidi. Viden uspeh ima tudi prebolevniška plazma pri imunokompromitiranih pacientih,« ugotavlja Milivoj Piletič, strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesto.
»Veliko upov polagamo v nova zdravila, ki so še v fazi preučevanja,« je še poudarila Blatnikova, ki je tudi na čelu celjskega oddelka za covid-19. »Vsekakor bi si želeli zdravila, ki bi učinkovalo podobno kot oseltamivir pri gripi. Torej v obliki tablet, ki bi jih lahko ob pozitivnem brisu in simptomih predpisali, da bi preprečili razmnoževanje in širjenje virusa po telesu,« je trenutne upe zdravnikov povzela Mateja Verdinek.
V berlinski kliniki Charite prav zdaj klinično testirajo učinkovino, ki naj bi ustavila širjenje virusa in regulirala imunski sistem. Njeno ime je ATR-002. Če bo zdravilo delovalo, bi lahko covid-19 držali v šahu s tabletami.
Vir: https://www.dnevnik.si/1042953612/s...vidu19-od-ivermektina-do-zdravil-za-astmatike
Denar je sveta vladar. Brez denarja tudi zdrav nisi...
Poglej moj primer. Delovna nezgoda (poškodba desnega kolena) v Avstrijski bolnici Septembra 2019. Po operaciji Septembra 2020 je šlo silovito na slabše.
Nazadnje urejeno:
To resno sprašuješ?
Če se boš meni zameril, te bo tudi moja psička grdo gledala. Se ji ni treba posbej zameriti.
Torej ni razloga, da bi se solidarno cepil?
Medtem ko na semaforjih merimo samo pozitivni COVID-19 test. Kako potem cepiva/zdravila vplivajo na ukrepe?
cemu pol lahko pripisemo podvojitev pricakovanje zivljenjske dobe od 1900 do danes?
Ti ves, koliko testov je bilo narejenih za remdesevir, ki stane 3000 dolarjev doza in prakticno nima ucinka?
Zelo malo, pa ima kljub temu dovoljenje za uporabo zdravljenja covida.
Svetovno? Konec angleškega imperializma (Indija je od 1950 do danes podvojila življensko dobo 2x, dodaj še Kitajsko in je ogromen kos prebivalstva pokrit).
Lokalno? Boljša skrb za matere in mlade otroke.
To je pa Tito zrihtal. Pozitiven pogled na svetlo prihodnost.
Podobne teme
