No ja, si videl kaj šele na Hrvaškem prihaja ven.Enako kot tukaj, samo da tam tudi kjer je elita.
A greste kaj v dol k južnim sosedom?
- Ustvarjalec teme MrDaco
- Začetni datum
A to si do danes čakal z odgovorom?
Tole je tehnična napaka, ne ciganija.
Greva dalje....
Malo primerjave s sosedi.
V prvem polletju se je po začasnih podatkih število prenočitev turistov v Sloveniji povečalo za 4,3 %, od tega je bilo predvsem več tujih gostov (6,1 %), medtem ko so domači v večji meri raziskovali tuje kraje (domače prenočitve: +0,5 %). Izstopalo je predvsem povečanje pri Nemcih (+12 %), ki so se zavihteli na drugo mesto po pomenu, tesno za italijanskimi gosti. Pregled po razdelitvi teh turistov po vrstah turističnih občin in nastanitvenih obratih pa pokaže manj svetlo sliko. Povečale so se predvsem prenočitve v gorskih občinah (+7,5 %) in v Ljubljani (+9,0 %), kjer je turistični izplen precej nižji (krajši čas bivanja, plačilo parkirišča, koče, vinjete, nekaj toplih obrokov in napitkov ter sladoleda) kot denimo v zdraviliških občinah (+1,3 %) ali pa obmorskih (+2,2 %). V hotelih (polovica vseh prenočitev) so se prenočitve povečale le za 1,2 %, v zasebnih sobah in apartmajih pa kar za tretjino, v kampih za desetino. Po prvih ocenah Banke Slovenije so se prihodki od tujskega turizma v prvih petih mesecih povečali za 4,3 % na 926 mio EUR.
V prvem polletju se je po začasnih podatkih število prenočitev turistov v Sloveniji povečalo za 4,3 %, od tega je bilo predvsem več tujih gostov (6,1 %), medtem ko so domači v večji meri raziskovali tuje kraje (domače prenočitve: +0,5 %). Izstopalo je predvsem povečanje pri Nemcih (+12 %), ki so se zavihteli na drugo mesto po pomenu, tesno za italijanskimi gosti. Pregled po razdelitvi teh turistov po vrstah turističnih občin in nastanitvenih obratih pa pokaže manj svetlo sliko. Povečale so se predvsem prenočitve v gorskih občinah (+7,5 %) in v Ljubljani (+9,0 %), kjer je turistični izplen precej nižji (krajši čas bivanja, plačilo parkirišča, koče, vinjete, nekaj toplih obrokov in napitkov ter sladoleda) kot denimo v zdraviliških občinah (+1,3 %) ali pa obmorskih (+2,2 %). V hotelih (polovica vseh prenočitev) so se prenočitve povečale le za 1,2 %, v zasebnih sobah in apartmajih pa kar za tretjino, v kampih za desetino. Po prvih ocenah Banke Slovenije so se prihodki od tujskega turizma v prvih petih mesecih povečali za 4,3 % na 926 mio EUR.
25.07.2019, 06.30
Kljub zapisom nekaterih medijev, da letos na Hrvaškem turizem ne cveti, uradna statistika kaže drugačno podobo. Slovenci najbolj zvesti turisti.
Hrvaški mediji poročajo o napol praznih kapacitetah in padcu števila turistov. Odgovore, ali je res tako in ali je denimo med turisti opazno manj Slovencev, smo poiskali pri Hrvaški turistični skupnosti v Sloveniji. Iz podatkov, s katerimi postreže njena direktorica Metka Bradetić, izhaja veliko bolj pozitivna slika. "Z letošnjo turistično sezono, v kateri smo do zdaj (do 21. julija 2019) realizirali 9,8 milijona prihodov in 45,4 milijona prenočitev, smo zadovoljni. Omenjene številke predstavljajo rast v višini slabih 4 odstotkov v prihodih in slabega odstotka v prenočitvah. Turistično leto je tako v skladu s pričakovanji." Ob tem sogovornica poudari, da so nekatere destinacije v določenih dnevih imele nekaj manjši promet glede na prejšnje leto, a po drugi strani so druge imele veliko rast. Ena takšnih je denimo Split, ki beleži največjo turistično rast na Hrvaškem.
Na vprašanje, ali letos opažajo kaj manj Slovencev med turisti, Bradetićeva odgovarja, da je njihovo število takšno kot lansko leto. Sicer pa so lani največ prenočitev na Hrvaškem med tujimi gosti že tradicionalno realizirali Nemci (teh je bilo 23 odstotkov). Sledili so Slovenci (11 odstotkov), Avstrijci (8 odstotkov), Poljaki (7 odstotkov) in Čehi (6 odstotkov).
2018
Prihodek presegel deset milijard evrov
Koliko denarja se nakaplja od turizma v hrvaško blagajno? Metka Bradetić odgovarja, da je po podatkih Hrvaške narodne banke (HNB) prihodek v turizmu od tujih obiskovalcev v letu 2018 znašal 10 milijard in 97 milijonov evrov, kar glede na leto 2017 (9 milijard evrov in 493 milijonov evrov) predstavlja 6,4-odstotno rast oziroma 603,6 milijona evrov. Tako je lani prvič v hrvaškem turizmu bilo preseženih 10 milijard evrov prihodka od tujih obiskovalcev. Za primerjavo: v našem državnem proračunu za letošnje leto načrtujemo 10,35 milijarde evrov prihodkov.
Večer
Kljub zapisom nekaterih medijev, da letos na Hrvaškem turizem ne cveti, uradna statistika kaže drugačno podobo. Slovenci najbolj zvesti turisti.
Hrvaški mediji poročajo o napol praznih kapacitetah in padcu števila turistov. Odgovore, ali je res tako in ali je denimo med turisti opazno manj Slovencev, smo poiskali pri Hrvaški turistični skupnosti v Sloveniji. Iz podatkov, s katerimi postreže njena direktorica Metka Bradetić, izhaja veliko bolj pozitivna slika. "Z letošnjo turistično sezono, v kateri smo do zdaj (do 21. julija 2019) realizirali 9,8 milijona prihodov in 45,4 milijona prenočitev, smo zadovoljni. Omenjene številke predstavljajo rast v višini slabih 4 odstotkov v prihodih in slabega odstotka v prenočitvah. Turistično leto je tako v skladu s pričakovanji." Ob tem sogovornica poudari, da so nekatere destinacije v določenih dnevih imele nekaj manjši promet glede na prejšnje leto, a po drugi strani so druge imele veliko rast. Ena takšnih je denimo Split, ki beleži največjo turistično rast na Hrvaškem.
Na vprašanje, ali letos opažajo kaj manj Slovencev med turisti, Bradetićeva odgovarja, da je njihovo število takšno kot lansko leto. Sicer pa so lani največ prenočitev na Hrvaškem med tujimi gosti že tradicionalno realizirali Nemci (teh je bilo 23 odstotkov). Sledili so Slovenci (11 odstotkov), Avstrijci (8 odstotkov), Poljaki (7 odstotkov) in Čehi (6 odstotkov).
2018
Prihodek presegel deset milijard evrov
Koliko denarja se nakaplja od turizma v hrvaško blagajno? Metka Bradetić odgovarja, da je po podatkih Hrvaške narodne banke (HNB) prihodek v turizmu od tujih obiskovalcev v letu 2018 znašal 10 milijard in 97 milijonov evrov, kar glede na leto 2017 (9 milijard evrov in 493 milijonov evrov) predstavlja 6,4-odstotno rast oziroma 603,6 milijona evrov. Tako je lani prvič v hrvaškem turizmu bilo preseženih 10 milijard evrov prihodka od tujih obiskovalcev. Za primerjavo: v našem državnem proračunu za letošnje leto načrtujemo 10,35 milijarde evrov prihodkov.
Večer
Stran, na katero se sklicuje večer.
Dej vklopi možgane, sej ni težko
Najbolj priljubljeni mesti ostajata Dubrovnik in Split. Lastniki zasebnih jaht plačajo vinjeto, stroški so visoki. "Recimo povprečna jahta, dolga 50 metrov z močnejšim motorjem, plača 10.000 kun (približno 1.354 evrov) in še dodatke za tenderje, vodne skuterje, ki jih prevaža, vse to se plača. Kar se pa tiče ostalih stroškov, so precejšnji, gosti koristijo prevoze, najemajo vodiče, ekskluzivne izlete. Ne zanimajo jih male ture, ampak ekskluzivne," je razložil Milić.
"Na višku sezone, v juliju, avgustu in septembru, se za jahto dolžine 50 metrov plača okoli 5.000 kun (približno 677 evrov) za sidranje pred Dubrovnikom. Skupni prihodki se gibljejo med 400.000 in 500.000 kunami (približno 54.179 in 67.736 evrov) letno," pa je pojasnil Željko Dadić iz Luške uprave Dubrovnik.
"Na višku sezone, v juliju, avgustu in septembru, se za jahto dolžine 50 metrov plača okoli 5.000 kun (približno 677 evrov) za sidranje pred Dubrovnikom. Skupni prihodki se gibljejo med 400.000 in 500.000 kunami (približno 54.179 in 67.736 evrov) letno," pa je pojasnil Željko Dadić iz Luške uprave Dubrovnik.
Eno brzo vprasanje. Iz Prekmurja do Crikvenice. V Petisovcih cez mejo in po hrvaski avtocesti do konca ali po nasi avtocesti do mejnega prehoda Jelsane in od tam do Crikvenice? Razlike je za 20min v prid prvi poti, sodec po google maps. Se prihrani kaka cestnina? Raje zagonim ta kes za dobro hrano in pijaco, kot pa za cesto?
Ja po Hrvatiji je cestnine 99 KN v eno smer. Pri nas rabiš vinjeto.
http://hac.hr/hr/interaktivna-karta-autocesta-
Po hrvaški bo pa šlo hitreje kot pa čakanje na Jelšanah.
http://hac.hr/hr/interaktivna-karta-autocesta-
Po hrvaški bo pa šlo hitreje kot pa čakanje na Jelšanah.
Meni ni problem dat za kepico sladoleda 2€.. Na Korziki letos so cene kepic sladoleda 2,5€, v kakšen bolj gorskem kraju morda 2€, v kakšenm bolj pteičnem mestu (Boniffacio in Ajaccio) so tudi 3€. Ampak kakšen sladoled je tole, ne moreš verjet no, čisto pravo sadje je notri, ne kot tale šipatrski sladoled za 1€ oziroma 8kun, ki je narjen iz praškov. In zato sem z veseljem dal 2,5€ za kepico in to večkrat na dan. In še zdaj se mi kolca po korziškem sladoledu, ker tole kar tu pri nas dobiš pa še posebej južno od nas, je merda totalna.
