P.S.: saj poznate statistiko, da je polovica ladijskega transporta prevoz energentov, ne?
Ampak mi bomo pa svet rešili s prepovedjo sušilcev brez TČ
Ampak mi bomo pa svet rešili s prepovedjo sušilcev brez TČ
Zeleni prehod
- Ustvarjalec teme BuDi
- Začetni datum
Sušilec s TČ je tipičen primer kako nekaj reševat in hkrati zajebat. Sušilec s TČ povzroča precej večje konice (zagonski tok), čeprav sumarno porablja precej manj energije. Potem nam dajejo neke bloke pri elektriki in zaračunavajo "konično moč" ker je problem stabilnost omrežja (ne manjko energije), hkrati pa nas silijo v porabnike ki delajo sranje v omrežju. Uporovni grelci so sicer zanič z izkoristkom (imajo samo 100% izkoristek), so pa en dober stabilizator omrežja. Z odloki in dekreti pa jih je vedno manj in posledično postaja NN omrežje vedno bolj nestabilno.
Včeraj/danes sem v svoji vukojebini spet pol dneva bil brez elektrike, ker je malo vetrič popihal pa dežek padal, pa to ni redek pojav. V prejšnjem mesecu je recimo 7x vrglo ponoči brez razloga elektriko ven. In stvar ni toliko nedolžna, ker napetost konkretno zaniha ob padcu in vklopu in določene naprave niso ravno navdušene nad tem. Me zanima kaj pravi EV na to ko mu sredi filanja odreže štrom? Zjutraj veselo vstaneš pa dobiš avto s prazno baterijo in charge errorjem na dashboardu. Skratka vsiljuje se nam kup e-sranja, hkrati pa omrežje dobesedno razpada na vseh koncih.
Včeraj/danes sem v svoji vukojebini spet pol dneva bil brez elektrike, ker je malo vetrič popihal pa dežek padal, pa to ni redek pojav. V prejšnjem mesecu je recimo 7x vrglo ponoči brez razloga elektriko ven. In stvar ni toliko nedolžna, ker napetost konkretno zaniha ob padcu in vklopu in določene naprave niso ravno navdušene nad tem. Me zanima kaj pravi EV na to ko mu sredi filanja odreže štrom? Zjutraj veselo vstaneš pa dobiš avto s prazno baterijo in charge errorjem na dashboardu. Skratka vsiljuje se nam kup e-sranja, hkrati pa omrežje dobesedno razpada na vseh koncih.
Zagonski tok enega susilca ima pa res zanemarljiv vpliv na 15 minutni casovni blok. Prav tako na stabilnost omrezja.
Kot bi rekel da jutranja rosa v Zelencih vpliva na vodostaj Donave v Beogradu.
.
Meni glih bojler nabija ČB.
Ker greje pol ure vodo nepretrgoma.
Pa manjsi grelec za njega ne obstaja.
Kot bi rekel da jutranja rosa v Zelencih vpliva na vodostaj Donave v Beogradu.
.Meni glih bojler nabija ČB.
Ker greje pol ure vodo nepretrgoma.
Pa manjsi grelec za njega ne obstaja.
TČ v sušilcih res niso inverterske, tako da teoretično res delajo konice, ampak te TČ, so daleč do hišnih, ki so včasih zaropotale in potegnile par kW špico. Sušilci danes porabljajo po 700W. Tako da taka konica ni ravno omembe vredna.
Tole pravi AI za moj sušilc:
Model Miele TWF 760 WP EcoSpeed vsebuje napredni ProfiEco inverter motor za boben, kot je razvidno iz opisov – to pomeni, da deluje spremenljivo glede na potrebo, kar zagotavlja tišje delovanje, manjšo porabo elektrike in daljšo življenjsko dobo
Kaj pa kompresor toplotne črpalke?
Miele uporablja inverter kompresor v modelih s tehnologijo EcoSpeed, kot je TWF 760 WP. V eni od predstavitev je omenjeno “Dual Inverter Heat Pump” – kar pomeni, da ne gre zgolj za inverter motor bobna, temveč tudi za invertersko regulacijo kompresorja toplotne črpalkeTo pomeni:
Brez klasičnega ON/OFF cikla – kompresor prilagaja moč, kar omogoča enostavno nastavitev moči sušenja, tišji in bolj ekonomičen razred delovanja.
Podatki o EcoSpeed tehnologiji (do 20 min krajši cikel), inverter motor in “Dual Inverter Heat Pump” potrjujejo, da kompresor res deluje s spremenljivo frekvenco.
| Komponenta | Tip tehnologije |
| Motor bobna | ProfiEco inverter |
| Kompresor toplotne črpalke | Dual inverter kompresor |
Z drugimi besedami – Miele TWF 760 WP združuje oboje: tako inverterski motor bobna kot inverterski kompresor, kar pomeni najbolj optimalno učinkovitost, tišino in zaščito perila.
Fantje zagonski tok tlačnega kompresorja je tam 10x+ nazivne delovne moči, torej nek povprečenm sušilec z 600-700W kompresorjem cukne 6-7kW za sekundo ali dve.Zagonski tok enega susilca ima pa res zanemarljiv vpliv na 15 minutni casovni blok. Prav tako na stabilnost omrezja.
Kot bi rekel da jutranja rosa v Zelencih vpliva na vodostaj Donave v Beogradu.
Meni glih bojler nabija ČB.
Ker greje pol ure vodo nepretrgoma.
Pa manjsi grelec za njega ne obstaja.
Seveda obstajajo tudi že inverterski modeli, tisti načeloma omogočajo soft start in ne povzročajo tako velikih tokov. Ampak ko govorimo o menjavi klasičnih sušilcev z grelcem vemo da je to vstopni rang, in kdo je to kupoval bo kupoval tudi poceni neinverterske TČ sušilce.
Jasno na konično porabo merjeno na 15 min, taka špica ne vpliva, vpliva pa konkretno na lokalno omrežje. Pri nas se pozna vklop sušilca do te mere da napetost na tisti fazi pade za več kot 10V (kar se tehnično opazi tudi na lučeh, pa kakšen switcher v napravi že zna klikat), druga stvar je da mi tak sušilec brika 20A stikalo na katerega je prikjučen (menjal 3x, sedaj obupal in pustil "zapečeno").
"druga stvar je da mi tak sušilec brika 20A stikalo na katerega je prikjučen (menjal 3x, sedaj obupal in pustil "zapečeno")."
Kako pogosto se je to dogajalo? Kateri proizvajalec stikala?
Meni je tudi obični pralno-sušilni stroj TEMovo stikalo uničil po 10ih letih, ostalo je v OFF poziciji.
(Zanimivo, stara jugo kopalniška stikala doma pa še vedno delajo, čeprav so stara 35 let...)
Kako pogosto se je to dogajalo? Kateri proizvajalec stikala?
Meni je tudi obični pralno-sušilni stroj TEMovo stikalo uničil po 10ih letih, ostalo je v OFF poziciji.
(Zanimivo, stara jugo kopalniška stikala doma pa še vedno delajo, čeprav so stara 35 let...)
TEM ja, modularni "kopalniški" sestav (3 stikala).
Pred tem je bil nek narejen po YUSu (kovinska doza, velik kvadrataste brljivke, stikala na "poteg") in je tudi delal normalno 50 let.
Pred tem je bil nek narejen po YUSu (kovinska doza, velik kvadrataste brljivke, stikala na "poteg") in je tudi delal normalno 50 let.
Srušeni tornjevi još jedne njemačke nuklearke, na njihovo mjesto stiže baterijsko postrojenje
Nakon gotovo 50 godina, dva rashladna tornja nekadašnje nuklearke, koja je proizvodila četvrtinu struje u Bavarskoj, srušena su kako bi se napravilo mjesta za postrojenje za skladištenje energije, Točno u podne srušeni su pomoću dvije planske detonacije
www.bug.hr
