zamejitev rasti cen hrane

Uporabnik Feniks je napisal:

Mater, ne veš kaj bluziš in mešaš kup zadev. Če kmetuješ tako kot razumeš SKP potem ni čudno, da te je samo jamranje.

OMD je nujen in potreben, če želimo obdržati kmetije na zares težkih terenih (to itak ni dovolj, in ljudi tam drži samo občutek dolžnosti, veselje, zanesenjaštvo ... ne vem zares kaj). Na terenu se koljete za posamezne % omejenosti. Povej svojim kolegom praktično na ravnem, da ne bodo dobili OMD, ker bi ti imel plačano proizvodnjo krompirja, pšenice, mesa, mleka in nevem kaj še ... To pač v trenutnem okolju ne gre.
Podgoršek je podpisal lokalni strateški načrt. Pri oblikovanju skupne politike je imel zelo malo besede. No, besed najbrž veliko, ker samo to ima, vpliva na končni rezultat bolj malo. Okvir za finančno perspektivo je bil postavljen v Bruslju, ja pod hudim vplivom zelenih (oziroma njihovih gospodarjev). In ta okvir pač ni naklonjen brezumni proizvodnji, ki ima za posledico hudo potrošnjo resursov in tudi pušča hude posledice na naravi in okolju (to je treba lepo pošteno priznati). Eu kot celota je pač v veliki meri samooskrbna s hrano in ljudje s polno ritjo mislijo, da se lahko igrajo s tem. In ker se igrajo, ne dopuščajo velikih razlik med državami. Ideja, da mi lahko sami določamo kaj se bo plačevalo, ker smo majhni in imamo različne pogoje in težke razmere .... je rahlo (zelo) naivna. Do neke mere že, prav veliko pa ne. In vsak ukrep je potrebno zagovarjati. To kar imamo, je plačano z znojem ljudi v pisarnah. Teh istih ljudi čez katere tako veselo pljuvate. Ko se zagovarjajo ukrepi ni dovolj, da rečeš, da mi pač tako hočemo. In tega ne boš razumel, dokler ne doživiš na lastni koži. Sem videl par primerkov zunanjih ljudi (predstavnikov kmetov), ko so spremljali pogajanja in šli iz sejnih sob vidno sprememnjeni. Nič več "mi imamo prav" ...
Naslednja perspektiva se tudi kaže kot problematična, ker SKP ne bo več samostojen (lastna ovojnica) ampak bo del supnega nacionalnega načrta. Borba za denar bo kruta. Omejitve pa ostajajo, čeprav se skrivajo pod "država lahko sama določa". Predolgo sem v temle poslu, da bi to verjel, bruselj nam bo gledal v gate ... Začelo se bo pa že z oceno stanja v posameznih državah in pri tej oceni države nimajo besede. Podatke bodo jemalo iz razpoložljivih baz. To bo še veselica.

Omenjaš 20 % stroškov. To velja za nekatere ukrepe kmetijsko okoljskih ukrepov, ki naj bi bili po naravi stvari zahtevnejši in namenjeni varovanju narave in okolja. Ti ukrepi imajo zadaj narejene kallkulacije koliko stane uzvedba le-teh (narejene mislim da na BF, nisem prepričan). Ker je ukrepov veliko preveč in veliko preveč proizvodno so usmerjeni (razen par izjem), ker so zadaj vedno apetiti kmetov kaj vse bi se naj plačevalo iz tega žaklja - kot so bili vajeni v obdobju pred 2022, se na podlagi razdelitve razpoložljivih sredstev in pričakovanega zanimanja za določene ukrepe določi kakšen % izračunanih stroškov se lahko pokrije iz tega denarja. Ja, so ukrepi, ki se plačajo v rangu 20 %, so pa tudi ukrepi, ki se plačajo v celoti (ker so zajebani in ni zanimanja). Še ena malenkost informacije; kalkulacije lahko upoštevajo samo dodatne stroške povezane z izvedbo ukrepa (kakšne dodatne stroške ima nekdo, ki se za ohranjanje recimo barjanskega okarčka odloči, da bo kosil samo enkrat ali dvakrat po določenem datumu?) in izgubo dohodka v primerjavi z običajno prakso. Ne smejo se pa upoštevati koristi za okolje in naravo, ki izhajajo izvajanja teh ukrepov. Zato so sredstva za te (prave) ukrepe zelo podcenjena.
O kakšnih omejitvah oranja bluziš? Ko gre za določen ukrep? Sam si ga izbral, vedel si kaj moraš narediti. Ukrepi (intervencije) so prostovoljni, nihče te ne sili. Vraga, nihče te ne sili, da vzameš subvencije kot take. Diši denar? No ...
Prepoved oranja v varovalnih pasovih ob vodotokih? Lahko z resno faco razlagaš okoli, da boš oral do vode, sejal koruzo in v tem pasu ne gnojiš in ne uporabljaš FFS? Koruza pa enako velika in enako čista kot izven varovalnega pasu? No, zato je prepoved oranja v varovalnem pasu ob potokih, rekah in jezerih. Pa da se razumemo; ta prepoved velja samo, če vzameš subvencije. Zakon o vodah prepoveduje samo gnojenje in uporabo FFS v priobalnih pasovi (varovalnih pasovih ob vodotokih).
Je pa res, da se skupna kmetijska politika (čeprav je popolnoma prostovljna) in njen denar uporablja za usmerjanje ravnanj kmetov. Določene prakse bi človek pričakoval, da kmetje že po zdravi pameti izvajajo ampak jih pač ne (razen izjem). Določeni ukrepi so pa recimo temu zanimivi in se vidi (kdor ima oči da znjimi gleda), da je zadaj določena smer politike, ki na dolgi rok nima v mislih dobrobiti ljudi.

Sem moral, pa vem da bi bilo bolje da ne bi....

Klikni za razširitev

Uporabnik jezek je napisal:

Ne vem kdo bi si zelel Slo mesa...kjer se zival pase nekih 10km od avtoceste ali letalisca. Le kaj ima slo kravca kar mađarska nima? Da ne zacnemo s kravami iz obeh amerik....ki so verjetno ene 100posto boljse od Liske....

Klikni za razširitev

Uporabnik Hanzi je napisal:

Dokler jo bomo lahko iz tujine dobival ni strahu.
Ko jo tam vec ne bo, ali pa bodo postavili manj prijazno ceno, bomo pa lacni ali pa za hrano dali "2"x vec kot sedaj. Ker svoje imamo pol premalo.
Ker moci nimamo da bomo tujce prisilili v prodajo hrane po nasih pogojih.
Po ravnini je se nekaj upanja da bo kdo kmetoval,(dokler ne bomo pozidal) po bregovih pa je tega vedno manj.
Sem preprican da je danes 3/4 cetrtine hlevov iz pred 50 let praznih.
Res da je v "desetini" hlevov nekajkrat vec zivine kot pred 50 leti, ampak ti hlevi nimajo krme iz hribov.

Klikni za razširitev

Uporabnik Daniel je napisal:

Kradeš lahko samo zelenjavo in krompir, teh pa imamo že dolgo premalo.

Kako se boš lotil žit, koruze in soje je pa zanimivo vprašanje.

Klikni za razširitev

Uporabnik Daniel je napisal:

Gre že, mislil sem predvsem konzumacijo. A boš koruzni šrot spremenil v poslastico?

Ali pa sojo, ki jo je treba prekuhati po posebnem postopku. S pšenico brez kombajna tudi nimaš kaj početi.

Klikni za razširitev

Uporabnik Daniel je napisal:

Ker si pač malo pljunil na karbid... Ta prepoved oranja ob vodotokih ni tako strašno napačna, čeprav je pobrala kar nekaj uporabne zemlje. Problem je drugje. Sam imam recimo primer, ko imam ta varovalni pas vrisan na mestu, kjer je pred 60+ leti bila stara struga potoka. Pozneje je bil potok preusmerjen. Od takrat tam vode ni in je ne more biti, ker je višje po tem sloju sama struga komplet zapolnjena tako, da je teren raven. Kot nam je bilo naročeno sem se obrnil na direkcijo za vode z vprašanji in slikami ali bi bilo mogoče ta sloj tam odstraniti. In veš kaj? Niti prijaznega jeb* se mi niso poslali nazaj. Tako da, eno je teorija, v praksi je pa potem marsikaj neizvedljivo. Ko bojo pa nove satelitske slike bojo pa odbitki, ker delam v varovalnem sloju voda...

Klikni za razširitev