Zakaj USA niso (več) najboljša država na svetu

Uporabnik kalbo je napisal:

Cuker dečko, cuker. Vnos cukra se je pri teh ljudeh enormno zmanjšal. Tko da tok zlo zabito to ravno ni.

Klikni za razširitev

Daj ne bluzi. Ja imajo več sladkorja ampak to ne pomeni, da bodo s selitvijo v Evropo kar shujšali.
Če je kdo res občutno shujšali pomeni, da je začel jesti precej manj in se zagotovo tudi več gibal in na splošno spremenili lifestyle...

Uporabnik sixpower je napisal:

Daj ne bluzi. Ja imajo več sladkorja ampak to ne pomeni, da bodo s selitvijo v Evropo kar shujšali.
Če je kdo res občutno shujšali pomeni, da je začel jesti precej manj in se zagotovo tudi več gibal in na splošno spremenili lifestyle...

Klikni za razširitev

KSZ

Američani še zdaleč niso prvi po debelosti... Zanimivo kdo vse je pred njimi....


Presenetljivo visoko se uvrščajo po debelosti prislovično vseskozi lačni Palestinci....

Uporabnik BLABLABLA je napisal:

KSZ

Američani še zdaleč niso prvi po debelosti... Zanimivo kdo vse je pred njimi....

Ranking (% obesity by country)

data.worldobesity.org

Presenetljivo visoko se uvrščajo po debelosti prislovično vseskozi lačni Palestinci....

Klikni za razširitev

Se pravi je potrebna razlaga v obliki videa, da debelost povzroča nedostopnost kvalitetne hrane?

Za ene je debelost očitno še vedno znak blaginje in zdravja, tako kot v renesansi.

Uporabnik sixpower je napisal:

Daj ne bluzi. Ja imajo več sladkorja ampak to ne pomeni, da bodo s selitvijo v Evropo kar shujšali.
Če je kdo res občutno shujšali pomeni, da je začel jesti precej manj in se zagotovo tudi več gibal in na splošno spremenili lifestyle...

Klikni za razširitev

In pol ti praviš ljudem, da so zabiti....fajn...

Uporabnik BLABLABLA je napisal:

KSZ

Američani še zdaleč niso prvi po debelosti... Zanimivo kdo vse je pred njimi....

Ranking (% obesity by country)

data.worldobesity.org

Presenetljivo visoko se uvrščajo po debelosti prislovično vseskozi lačni Palestinci....

Klikni za razširitev

Glede na to, da je vsaka druga odrasla filipinka kar lepo omaščena(ok, niso prašičje debele, so pa pretežke), so nekam sumljivo nizko na lestvici.

Uporabnik kalbo je napisal:

In pol ti praviš ljudem, da so zabiti....fajn...

Klikni za razširitev

Kdorkoli verjame, da se z Evropsko hrano ni možno zrediti, je zabit. Kdorkoli verjame, da nek predebel Američan lahko shujša zgolj z Evropsko hrano in ob tem ne zmanjša količine požrtega in ne izbira kaj točno bo jedel in ne spremeni svojih navad, je zabit.
Dobro je vedeti, da je Evropska hrana zelo različna od države do države in tudi med regijami znotraj držav...

Če je nek Američan trdi, da je shujšal zgolj zaradi drugačne hrane, se je treba vprašati kaj točno je res jedel? Balkanski žar in odojke, Nemške klobase, Italjanske pizze in sladice... Ali zgolj nizozemski ohrovt in brokoli pa sveže ulovljene morske dobrote... in to označil za tipično Evropsko hrano.

Kdorkoli misli, da če enormno zmanjšaš količino vnosa sladkorja da se nikjer ne pozna je pač zabit. In ameriška procesirana hrana je bistveno bolj nabita s sladkorjem kot evropska. Ostalo imaš pa zelo prav, že v Sloveniji je po regijah precejšja razlika. Tud italianska in ameriška pica se zelo razlikujeta. Tako da je tisto o hujšanju samo zaradi zmanjšanja vnosa sladkorja zelo možno.
Nemški pekeraj recimo je bistveno drugačen od Italianskega, v prvem je sam cuker v drugem nič, tud moke so drugačne, v Italiji dlje fermentirajo testo itd.

Seveda količino, ampak absolutno, ne relativno. Kolikor se obrača, se ne bo obrnilo, da je večji problem količina zaužitih kcal in ne razmerje med njimi. Ja sladkane pijače, ampak to pomeni ne spit 2L sokov in kokakol na dan, ampak vode. razlika je v 800kcal. Samo v pijači... To je zame npr. 2/3 BM potreb. Ampak jaz spijem bistveno več tekočine preko dneva. Če bi to bilo vse v sokovih, bi se redila, ne da bi kaj pojedla. Zato se stigmatizira sladke pijače - da bi se nadomestile z manjkalorično tekočino, ki je v bistvu katerakoli druga tekočina.

Pri hrani je pa pač to težje. Prijeten okus dasta ali cuker ali pa maščobe. Če količina ostane enaka, cuker pa nadomestiš z maščobami, si bolj malo narediil. Ampak low fat smo že dosegli, zdaj smo na low OH in trendih proteinov. Možen naslednji scenarij je, da ko se bo folk s tem prekomerno basal, pil pa ne, ker vode ne maram pa je brez okusa, OH ne smem in bodo ledvica šla, bo najbrž era "strupenosti" proteinov. Kakor se danes to adijo pamet sliši, bo ta prav trend in marketing to prodajal kot na novo odkrito resnico.

pač, zdaj smo šli preko ere stigmatizacije maščob v stigmatizacijo OHjev. Pol pride...karkoli žej... Ampak v vsem tem času so se spremenili samo trendi in pamfleti, osnovne človekove potrebe pač ne.

Italijanske moke so vrhunske. Ampak je tudi politika zadaj, da so ohranili avtohtone sorte ipd.

Generalno pa debelost zaradi hrane pride predvsem od sladkorja in ogljikovih hidratov ter pomanjkanja rednega telesne aktivnosti.
Ocvrto, alko budalko oz. procesirana hrana je strup za zdravje. Če to bašeš ne boš zdrav, tudi če nisi debel. Je pa jeba odklopit s tega...pa prešaltat na pari kuhan brokoli.

ne morem več popravljati, pa mal sem zadaj očitno:

IF revije čez 10.

generalno debelost vedno je in vedno bo prišla iz neugodnega razmerja med vnosom in porabo.


bašem jaz vse prepovedano in ne šmirglam trendov. ne pa izključno enega ali drugega, definitivno pa ne prekomerno, kar je bistveno težje, kot z na pari kuhanim brokolijem in sem zdrava. Pri svojih 40+ ne jemljem nobenih zdravil, nimam nobenih gibalnih ovir, nikjer me nič ne štiha, energije dovolj za vse, seveda tudi šport. Ker to pa počnem. V bistvu me bo od vsega najprej ta zdravja stal... Na vsake 2 leti se dam pregledat od A do Ž. Ker za svoje zdravje skrbim. Tudi s tem, da se ne stresiram z religioznimi trendi

p.s.
ja to sem jaz in za koga drugega bi to veljalo lahko še bolj ali pa manj. nismo vsi čist glih... je bilo pa izzvano z aksiomskim "Če to bašeš ne boš zdrav, tudi če nisi debel."

Uporabnik Jabe je napisal:

Seveda količino, ampak absolutno, ne relativno. Kolikor se obrača, se ne bo obrnilo, da je večji problem količina zaužitih kcal in ne razmerje med njimi. Ja sladkane pijače, ampak to pomeni ne spit 2L sokov in kokakol na dan, ampak vode. razlika je v 800kcal. Samo v pijači... To je zame npr. 2/3 BM potreb. Ampak jaz spijem bistveno več tekočine preko dneva. Če bi to bilo vse v sokovih, bi se redila, ne da bi kaj pojedla. Zato se stigmatizira sladke pijače - da bi se nadomestile z manjkalorično tekočino, ki je v bistvu katerakoli druga tekočina.

Pri hrani je pa pač to težje. Prijeten okus dasta ali cuker ali pa maščobe. Če količina ostane enaka, cuker pa nadomestiš z maščobami, si bolj malo narediil. Ampak low fat smo že dosegli, zdaj smo na low OH in trendih proteinov. Možen naslednji scenarij je, da ko se bo folk s tem prekomerno basal, pil pa ne, ker vode ne maram pa je brez okusa, OH ne smem in bodo ledvica šla, bo najbrž era "strupenosti" proteinov. Kakor se danes to adijo pamet sliši, bo ta prav trend in marketing to prodajal kot na novo odkrito resnico.

pač, zdaj smo šli preko ere stigmatizacije maščob v stigmatizacijo OHjev. Pol pride...karkoli žej... Ampak v vsem tem času so se spremenili samo trendi in pamfleti, osnovne človekove potrebe pač ne.

Klikni za razširitev

Govorim zgolj o razliki v dodanem sladkorju v procesirani hrani. Kje so še sladke pijače. Ameri že tako tlačijo cuker povsod.
Stigmatizacija maščob in ohjev zaradi trendov je pa itak traparija. Se pa tud ohji in maščobe razlikujejo med sabo in seveda naša telesa in presnove. Kar deluje zate ni nujno da tudi zame.

Jaz sem na dveh dietah, ker če sem samo na eni sem stalno lačen.

Ker se ne znam izražat, še manj pa se mi tipka v telefon:

Nasičene maščobe

Kaj pravijo raziskave:
Dolga leta so veljale za glavni krivec za srčno-žilne bolezni, ker dvigujejo LDL-holesterol (“slab” holesterol). Vendar novejše metaanalize kažejo, da povezava med nasičenimi maščobami in boleznimi srca ni tako enostavna.

Pomemben dejavnik: bolj kot količina nasičenih maščob je ključno, s čim jih nadomestimo:

Če nasičene maščobe zamenjamo z rafiniranimi OH → tveganje za bolezni ostane ali se celo poveča.

Če jih zamenjamo z nenasičenimi maščobami (olivno olje, oreščki, ribe) → tveganje pade.


Zaključek: niso “strup”, ampak presežki in napačne zamenjave (npr. maslo z belim kruhom) škodijo.


Ogljikovi hidrati (OH)

Problematični niso vsi OH, ampak rafinirani:

Beli kruh, peciva, sladke pijače → hitro zvišajo glukozo in inzulin, povzročajo inzulinsko rezistenco, debelost, sladkorno bolezen tipa 2.

Polnozrnati OH, stročnice, zelenjava → imajo vlaknine, ki zmanjšujejo glikemični odziv in so zaščitni.


Zaključek: ni težava OH kot taki, ampak vrsta in količina.


Sladkorji

Dodani sladkorji (v sladkih pijačah, sladkarijah, industrijski hrani) so dokazano povezani z:

debelostjo,

sladkorno boleznijo tipa 2,

zamaščenostjo jeter,

povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni.


Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča <10 % (še bolje <5 %) dnevnih kalorij iz dodanega sladkorja.

Zaključek: to je močno znanstveno podprto kot negativno.


Proteini

Na splošno: beljakovine nimajo negativnega učinka v običajnih količinah. Nasprotno, višji vnos beljakovin pomaga pri:

sitosti (manj prenajedanja),

ohranjanju mišične mase,

presnovnem zdravju.


Možni negativni učinki:

Zelo visok vnos (≥2,5–3 g/kg/dan) lahko pri ljudeh z obstoječo ledvično boleznijo pospeši okvaro ledvic. Pri zdravih ljudeh pa visoko-beljakovinske diete niso dokazano škodljive.

Beljakovine iz rdečega in procesiranega mesa so povezane z večjim tveganjem za raka debelega črevesa (deloma zaradi maščob, deloma zaradi procesiranja).

Rastlinske beljakovine (stročnice, oreščki) so povezane z boljšim zdravjem.


Skupni zaključek:

Negativni učinki nasičenih maščob in OH niso trend, ampak jih potrjujejo številne raziskave – a z nujno natančnostjo in kontekstom (tip hrane, kombinacija v prehrani).

Sladkor je jasno problematičen, ko je dodan v prehrano.

Beljakovine so načeloma koristne, nevarnost nastopi šele pri ekstremih ali pri določenih virih (predelano meso).

Uporabnik sixpower je napisal:

Kdorkoli verjame, da se z Evropsko hrano ni možno zrediti, je zabit. Kdorkoli verjame, da nek predebel Američan lahko shujša zgolj z Evropsko hrano in ob tem ne zmanjša količine požrtega in ne izbira kaj točno bo jedel in ne spremeni svojih navad, je zabit.
Dobro je vedeti, da je Evropska hrana zelo različna od države do države in tudi med regijami znotraj držav...

Če je nek Američan trdi, da je shujšal zgolj zaradi drugačne hrane, se je treba vprašati kaj točno je res jedel? Balkanski žar in odojke, Nemške klobase, Italjanske pizze in sladice... Ali zgolj nizozemski ohrovt in brokoli pa sveže ulovljene morske dobrote... in to označil za tipično Evropsko hrano.

Klikni za razširitev

Daj za test se samo postavi na random križišče v usofa in opazuj folk. 98/100 folka v avtu cuza četrto galono sode, drugi liter kave ali šesti milkshake. 98 od 100, v vsakem trenutku, katerikoli del dneva. Ko gre v trgovino si na vhodu nalije liter kave ali kokakole in na pol trgovine je še en avtomat kjer rabi že refil. Ob vsem sranju ki ga čez dan spusti čez grlo je tisto zmrznjeno sranje, ki si ga potem pogreje ko pride domov praktično samo češnja na torti. Si videl kdaj xxl vozičke pred trgovino? Invalidske vozičke? In 10 letnika, ki se meče v tla ker ga stari nočejo vozit po supermarketu v invalidskem vozičku? Pred 20 leti sem si še rekel evo, to čaka tudi nas. Danes sem prepričan da tega pri nas ne bo nikoli. Slovenski otrok se raje pogrezne v zemljo kot da bi se po btc-ju vozil v invalidskem vozičku.

Lahko pa vprašaš koga, ki je živel tam in se vrnil, kaj najbolj pogreša. Ne, to ni še tisoča varianta burgerja in stejka ampak doma kuhana hrana. Tudi če so samo makaroni ali kurja juha ali pire krompir.

In za večino je enostavno vsakodnevno potrebne preveč energije da človek pride do hrane, ki je pri nas samoumevna. O denarju jaz ne bom, so že drugi povedali.