Vreme in neurja 2026

Teoretična je tam 10 metrov. Jaz imam nekje 5,3M do vode. Skupaj s sesalnim košem in uporom, ki nastane v ceveh se da očitno to teoretično mejo precej zmanjšati. Je pa zanimivo, da je dejansko pomagalo znižanje tlaka v tlačni posodi, ker pri nižjem tlaku črpalka hitreje sesa vodo, kar bi moralo v teoriji povzročiti še večjo kavitacijo, pa je očitno ne. Črpalka je močnejša varianta od teh VCE55 črpalk, 380V.

Je pa zanimivo, ko pričneš malo raziskovati to področje izveš, da v osnovi črpalka sploh ne sesa vode ampak zgolj pri prvem impelerju ustvari takšen podtlak, da zračni tlak v okolici studenca vodo potisne v cev in proti črpalki. Zato tudi meja 10 metrov.

Vmes, ko nisem več vedel kaj bi še menjal, sem že naročil in delno plačal Pedrollo UP 4/6 črpalko. Očitno bo počakala v rezervi, ko jo bojo sploh naredili.

Čak ti imaš sesalno črpalko za dvig vode 5m+? To je v praksi že kar blizu limiti. Praktična limita na 1 atmosferi tlaka na nadmorski višini 0m je 7-8m BREZ večjega upora na ceveh. To ti dajo v tehnične podatke črpalke. Na 1000 m.n.v. si vsaj minus 1-2m tako da si na meji za kavitacijo. Recimo če ti včasih dela včasi ne si preveri zračni tlak, ta lahko v ekstremih doda ali odvzame +- 1m sesanja. Da ne govorimo o tem da ko si blizu meje za kavitacijo se efektivnost/pretok črpalke močno zmanjša.

Skratka črpalko daj vsaj 2m nižje v jašek če gre ... čim nižje bo, višji boš imel na koncu pretok/tlak, ker tlačna stran ne bo imela nobenega problema z dvigom. Druga opcija oz. logičnna opcija za take potrebe je potopna črpalka. Oz. kombinacija obeh če res rabiš ekstremno velike pretoke (dobiš namenske manjše potopne črpalke ki so dejansko kot sesalni koš in so namenjenene samo premagovanju kavitacije).

Jaz imam črpalko potopljeno na dnu cisterne za deževnico že cca 12 let, pa še kar dela. Drži stalni tlak 4 bar in je stalno zalita.
Ni bila prav poceni, je pa preverjena zadeva.

Uporabnik Utisevalec je napisal:

Čak ti imaš sesalno črpalko za dvig vode 5m+? To je v praksi že kar blizu limiti. Praktična limita na 1 atmosferi tlaka na nadmorski višini 0m je 7-8m BREZ večjega upora na ceveh. To ti dajo v tehnične podatke črpalke. Na 1000 m.n.v. si vsaj minus 1-2m tako da si na meji za kavitacijo. Recimo če ti včasih dela včasi ne si preveri zračni tlak, ta lahko v ekstremih doda ali odvzame +- 1m sesanja. Da ne govorimo o tem da ko si blizu meje za kavitacijo se efektivnost/pretok črpalke močno zmanjša.

Skratka črpalko daj vsaj 2m nižje v jašek če gre ... čim nižje bo, višji boš imel na koncu pretok/tlak, ker tlačna stran ne bo imela nobenega problema z dvigom. Druga opcija oz. logičnna opcija za take potrebe je potopna črpalka. Oz. kombinacija obeh če res rabiš ekstremno velike pretoke (dobiš namenske manjše potopne črpalke ki so dejansko kot sesalni koš in so namenjenene samo premagovanju kavitacije).

Klikni za razširitev

Da, črpalka je nekje 5,5 metra nad vodo. Tam so takrat, ko so kopali studenec pripravili luknjo v kateri je in desetletja je zadeva delovala brez večjih težav. Občasno se je sicer zgodilo, da je nehala črpati ampak ta pojav se je takrat zmeraj povezoval s pomanjkanjem vode in ne s kavitacijo.
Poznam tehnične podatke, teoretična dvižna višina za črpalko je tam nekje 7 metrov.

Očitno je sedaj, ko je izjemno sušno dotok vode nekoliko manjši, kar pomeni, da se nivo v studencu prej zniža in prej pride do pojava kavitacije.

Sicer je sedaj po tem, ko sem znižal tlak, že cel teden vse ok, nivojske sonde tudi lepo izklapljajo, tako, da upam, da bo sedaj mir. Pozneje bom pa tako imel na rezervi še potopno.

Še ena ideja. Imaš na jašku najbrž pokrov? Ker nižji kot je atmosferski tlak manjša bo višina črpanja, če ti črpaš ven pa se gladina niža potem mora vodo zamenjat zrak, če imaš na jašku "dober" pokrov zrak ne doteka dovolj hitro in se pojavlja malo "podtlaka" ... nižji kot je tlak v jašku, prej se zgodi kavitacija. Tako da če imaš pokrov, poskusi še z odstranjenim ko bodo problemi ...

Ni pokrova. Je malo dvignjen od tal in potem lepo les okrog in streha.

Kako so že rekli, človek se celo življenje uči in na koncu bedak umre

Sedaj je kot kaže nivo podtalnice nižji, zato se razdalja do črpalke poveča (maks. sesalna višina je 7m - v laboratoriju, ko je voda enkrat v črpalki, potem jo lahko prestavi na do 33 m) .


Tu je v komentarjih nekaj fizike, zakaj je meja 10m za sesalno višino

Why 10.3m? : A pump doesn’t really “suck” water up: it lowers the pressure, and atmospheric pressure pushes the water upward.
The limit comes from ΔP = ρgh, with at most ΔP = Patm ≈ 101,325 Pa. So hmax = Patm/(ρg) = 101325/(1000×9.81) ≈ 10.33 m.
In practice it’s lower because of vapor pressure, friction losses, and cavitation.

Klikni za razširitev

Za kaj več (sesalna višina) potrebuješ
"Deep Well Jet Pump", ki lahko prestavi vodo za 45.7m, uporablja 2 cevi in Venturi princip

Pri starsih taka ekektrikovina. laufa ze desetletja. Sesalna visina blizu 7m, skupna dolzina 5/4 alkatenke okoli 30m.
Eno smo "skuril" al celo dve ker je laufala na suho ker je zmanjkalo vodo.

Uporabnik Ytbnd je napisal:

Sedaj je kot kaže nivo podtalnice nižji, zato se razdalja do črpalke poveča (maks. sesalna višina je 7m - v laboratoriju, ko je voda enkrat v črpalki, potem jo lahko prestavi na do 33 m) .


Tu je v komentarjih nekaj fizike, zakaj je meja 10m za sesalno višino

Za kaj več (sesalna višina) potrebuješ
"Deep Well Jet Pump", ki lahko prestavi vodo za 45.7m, uporablja 2 cevi in Venturi princip

What is a Jet Pump? - Principle, Types, Comparison

A jet pump uses a jet of water or fluid to create suction, drawing water from a well based on centrifugal force and fluid mechanics.

instrumentationtools.com

Deep Well Jet Pump

Deep well jet pumps are essential devices for extracting water from significant underground depths, efficiently utilizing hydraulic principles to create necessary pressure differentials. Their design features a jet assembly, motor, and venturi section working in concert to lift water, making...

pumpsblog.com

Klikni za razširitev

Poznam vemturijev princip, je pa kar nekaj več izgub pri tej varianti. Niti ni na trgu najti kaj dosti sesalnih košev po venturijevem principu. Saj zaenkrat zadeva deluje brez težav.

Storm Forecast
Valid: Thu 20 Aug 2026 06:00 to Fri 21 Aug 2026 06:00 UTC
Issued: Wed 19 Aug 2026 21:02
Forecaster: PUCIK

A level 3 was issued across N Italy mainly for large to very large hail, damaging wind gusts, tornadoes, and heavy rainfall.



... N Italy to Slovenia ...

A potentially high-end severe weather situation is forecast in this area, with a risk of numerous supercells and linear segments capable of all severe weather hazards, with risk running from late morning into late night hours.

Several storms will likely exist over the area, the most likely locations being the Ligurian Gulf and NW Alps. Early morning activity may affect the locations of the highest severe weather risk throughout the day. By 12 UTC, models simulate 1500 to 3000 J/kg over the area, combined with 15 to 25 m/s of 0-6 km bulk shear. Three main initiation mechanisms are anticipated: local orography, the dryline over Piemonte expanding S/SE, and the dryline from the Apennines spreading N/NE. Stronger shear and higher CAPE is forecast to the cooler and moister side of the drylines with hodographs enlarging towards the evening hours as the low-level flow ramps up and the WAA regime is enhanced towards the cooler side of the boundaries. A window will exist with surface-based storms and substantial SRH and low-level shear with 0-1 km SRH locally exceeding 150 m2/s2, 0-1 km bulk shear reaching up to 15 m/s and 0-3 km shear up to 25 m/s. Then, towards the night, a switch to the elevated storm mode is forecast, but storms will still tap into substantial CAPE and shear with no decrease in the storm intensity.

A chaotic storm-scale evolution is likely throughout the scenario. ICON-D2 EPS shows numerous strong supercells evolving from late morning into late night over the entirety of Lvl 3 area with storms spreading from Italy towards N Adriatic and Slovenia. Storm coverage will start increasing with the approach of a subtle short-wave trough and with cells interacting along the boundaries. Multiple storm collisions may occur as left- and right- movers interact. The primary severe weather threat will likely depend on the storm-scale evolution. More isolated storm mode will favour very large hail and tornadoes in the evening hours, whereas an upscale growth will elevate the heavy rainfall and severe wind gust risk. Heavy rainfall risk should not be overlooked in this scenario with local accumulations up to 200 mm possible especially over Liguria and Swiss/Italy border

Napoved
Vzhodna Slovenija, padavin bo samo za vzorec

Zvečer se bodo nevihte razširile proti vzhodu države, napovedujejo meteorologi. Predvsem na zahodu bodo proti večeru in ponoči nastala krajevna neurja, možen je pojav močnega vetra, nalivov in krajevno tudi toče.

Za zahod države so tako že za dopoldne izdali oranžno vremensko opozorilo, za osrednjeslovensko regijo pa rumeno. Rumeno opozorilo pa popoldne velja tudi za preostali del države.

"Suha tla slabše vpijajo vodo, zato lahko hitro narastejo meteorne vode in hudourniki," so ob tem poudarili na Arsu, kjer previdnost svetujejo vsem, ki kampirajo ali se zadržujejo pri hudourniških strugah.