Srednja amerika (2008)

Za popotniške duše... tokrat malce bolj obsežna reportaža, po kateri se lahko morda kdo še kdaj orientira na svoji poti po banana republikah (torej niso samo quirky stvari).

Tole je skupna reportaža uporabnika magnum-a in mene.




Pot naju je vodila cez šest držav srednje Amerike - Mehiko, Gvatemalo, Belize, Honduras, Nikaragvo in El Salvador. Razdalja na sliki obsega okoli 5600km.





Konzerva do Pariza.






Višina stropa - približno 175cm. Sedezi so oznaceni z A, D in F. Niti kapitan ne ve, zakaj. Morda so včasih imeli še stojišča.






Brand new terminal v Parizu, ...






... kjer mirno zadremaš in zamudiš letalo.






Mexico City. Origami iz WC papirja . Vsekakor dodana vrednost h hotelu.






Blišc, ...






... beda in ...






... krneki .






Teotihuacan, 3. najvišja piramida na svetu.






Mexico City - Oaxaca.






To je Mehiška varianta avtoceste. Odstavni pas je dovolj velikodušno odmerjen, da zlahka omogoča škarjice.






Hiergo del Agua... naravni izviri v bližini Oaxace.






Nekatere stvari se ne zmenijo za kontinente ali rase.






Oaxaca - San Cristobal de las Casas






Aja... cesta sicer je dovolj široka, da omogoča škarjice... ampak ne, če je zraven avtobus.






Bum! Na srečo samo pleh.






Angleško seveda ne govorijo v teh krajih... tudi trudijo se ne pretirano hudo.






Kanjon Sumidero. Stene se dvigujejo do 1600m visoko nad reko.






Varianta stalaktitov na prostem.






Živalski vrt. Sad but true...






Pokopališče. Črni križi za tiste, ki so umrli stari, beli za tiste, ki so umrli mladi in modri za vse ostale...






San Cristobal de las Casas - Palenque






Piramide v Palenque-ah.






Celotni kompleks je sredi goste džungle in ni si težko predstavljati prvih raziskovalcev, ki so skupaj z opicami plezali na zaraščene piramide.






Palenque - Flores (Gvatemala)






Prvo srečanje z... modernimi avtobusi.






120km dolgo trpljenje po blatnih cestah do cilja.






Harly škripec.






Flores - Rio Dulce






Verjetno ni bilo mleko v cisterni, ko jo je razgnalo.






Najdaljši most v srednji Ameriki.






Rio Dulce - Tegucigalpa (Honduras)






Ne vidi se dobro, ampak gospoda v ozadju dejansko z golimi rokami rušita zgradbo. Na tej sliki z malima žagicama režeta skozi armaturo. Zastonj delovna sila pac.






Always Jesus.






Tegucigalpa - Managua (Nikaragva)






Sredi mesta je vulkan, na vrhu vulkana je krater in v kraterju je jezero. Cez jezero pa 700m dolga žica.






In opica na žici .






Managua - San Juan del Sur






Na pol poti oddih na Pacifiku.






San Juan del Sur - Isla de Ometeppe






Sredi sladkega jezera je iz dveh vulkanov zrasel precudovit otok...






... poln presenečenj (glej napis), ...






... zanimivih parkov, ...






... in čudovitih sončnih zahodov (plaži se reče - Playa Jesus-Maria ).






Isla de Ometeppe - Masaya.






Vulkan Masaya. Najbolj varno parkirišče na svetu.






Seveda ni noben aspekt varnosti prepuščen naključju.






Masaya - San Salvador (El Salvador)






Državna valuta je ameriški dolar, najznačilnejša žival pa...






Nagrobnik. Sploh raje ne razmišljam o ironiji...






Nakupovalni center. Luštno. Samo kaj tista zvezda dela tam?






San Salvador - Santa Ana






Vzpon na vulkan Itzalco. Trije turisti smo za spremstvo dobili dva oborožena policaja in vodica. Baje je nevarno?!






Ko je lahko vroč tuš - zadnji tuš.






Santa Ana - Antigua (Gvatemala)






Antigua - v vodiču piše, da bi tako izgledalo mesto v Gvatemali, če bi ga za par let prevzeli Skandinavci. Ne bi mogli bolj zadet.






Vulkan Pacaya.






Na vrhu vulkana, okoli 2500m visoko. Temperatura tal je okoli 80 stopinj, zrak pa zadušljivih 50-60.






Razlog - v razpokah teče lava.






Antigua - Panajachel






Eksplozija Ferrarijevega 10 valjnika. Popravilo je izgledalo tako, da so poizkusili motor prižgati brez olja. Grozljiv zvok...






Panajachel bi bilo samo eno zaspano ribiško mestece ob jezeru, če ...






A se to tretira kot "označevanje teritorija"?






Panajachel - Tapachula (Mehika)






Zadnje prečkanje meje. 3km dolg koridor po nikogaršnji zemlji. 35 stopinj Celzija, zato galona vode.






Trpežna postelja - razen tankega jogija v celoti ulita iz betona.






Tapachula - Taxco (letalo)






Taxco je mehiška prestolnica srebra. Shopping paradise.






Jame v bližini. Pozabil sem, da je temperatura v jami = povprečna letna temperatura zunaj. Dolge hlače in flis. V jami je bilo okoli 30 stopinj...






Taxco - Mexico City






Pohajanje po mestu in - presenečenje. Naš Tito .






Isla de la Munecas - otok lutk. Nek psiho je celo življenje iz rečnih kanalov in smetišč pobiral lutke in jih razobešal po drevesih.






Brez pretiravanja je to grozljivka v živo. Človeka prav zmrazi.






Lutke so načete od vremena, manjkajo jim udi...






Pot nazaj. Jutro nad Normandijo.






Konec predstave.

Pa še finančni aspekt potovanja (vse je računano za 2 osebi). Čas potovanja je bil 40 dni.

To, da gre policija zraven, smo zvedeli šele tik pred odhodom... tako da se pač nismo kaj veliko obirali. Je pa kolega opazil, da sta oba policaji, preden smo zakorakali v džunglo, odprla tokove na pištolah. Nice...


Bilo je precej mrzlo, zato sem si rekel, da če se ne bo (preveč) iskrilo, bom preizkusil zadevo. Sicer pa sem poizkušal ne preveč gledati tiste žičke, zavite v plastično vrečko in vode, ki kaplja po njih...


Najin stalni spremljevalec, ki je parkrat prišel tudi zelo, zelo prav, je bil Garminov 60Csx. Enkrat na dan sem zamenjal baterije in jih zvečer napolnil. Celotno pot beleži na SD kartico in na koncu je prišlo preko 100.000 točk. Tako da se da samo pot analizirat tudi v veliko večjih podrobnostih.

Ljudje so majhni (na podzemni je še posebej fino, ker imaš super pregled nad dogajanjem), temni, domačini malce spominjajo na azijce (od koder so verjetno tudi prišli) in NE znajo angleško.

S prijaznostjo pa je enako kot v vseh državah 3. sveta, kjer sem do sedaj bil... odprtost in prijaznost je nekaj povsem normalnega in malce v neskladu s socialnim prepadom med njimi in turisti.

Policijsko spremstvo je obvezno... brez te sploh ne spustijo na trek.


Spala sva v hotelih, dvoposteljna soba s kopalnico vedno. Dejansko s hostli ne prišparaš prav veliko, če ne potuješ sam. Cena dvoposteljne sobe ni skoraj nikoli več kot 2,5x cena postelje v dormu.

Hvala !


Prehrana: Na kratko - na ulici. Razni štanti z lokalno hrano in pa kakšni t.i. "comedori", ki je pravzaprav še vedno štant, le da lahko zraven še sediš. Par dni driske sicer, ampak nič hujšega. Sploh pa v nekih X krajih konkretne restavracije (tudi če bi jo iskal) sploh ni. Tu pa tam pa kak McDonnalds ali kaj podobnega, da zadovoljiš brbončice na jeziku še s kakim bolj znanim okusom. Ampak na splošno je njihova lokalna hrana zelo dobra. Veliko zelenjave, ne preveč slano, nepikantno (omake so povsod ločeno na mizi)... skratka njam. Na jedilniku so bili razni tacosi, tortilje na 1000 in 1 način, kuhana koruza, sadje, ki ga prodajajo na ulici, razni milk-shake-i, za zajtrk omlete...

Cepljenja:

- Hepatitis A
- Hepatitis B
- Tifus

(od tega bi absolutno priporočal A in tifus... ni pa nič obveznega)

In še konkretna zaloga zdravil...

20. junij 2008 - 29. julij 2008