bluub
Predstavljaj si, da je tvoj ogrevalni sistem narejen iz več sklopov (krogov):
a) kotlovski
b) ogrevalni x 2
c) sanitarna voda (če kot vir toplote uporablja peletni kotel)
Kotlovski krog naj bi ogrevalom predal zadostno količino toplote. Idealno bi bilo (pri peletih je to mogoče), da bi moč kotla modulirala glede na potrebe ogrevalnih krogov. Tovrstno krmilje imajo samo specialni ($$$) kotli. Če se je pri investiciji varčevalo (na razpolago ni bilo znanja ali $) je situacija največkrat taka, da se nabavi premočen kotel (gorilec), ki bo v prehodnem času taktiral (se vklopi in zažene s polno močjo in zaradi nezadostnega odjema hitro ustavi. Nekaj ciklov na uro). Te težave se poskuša rešiti z nekaj 100l zalogovnika, mešalnim sklopom in krmiljem
a) Kotel na trda goriva (drva, peleti) potrebuje izolirano izgorevalno komoro, ki bo omogočila, da se trdo gorivo uplini in izgori z najvišjim izkoristkom pri najvišji temperaturi (če je dim iz dimnika katerekoli druge barve kot bela/svetlo siva, je znak, da je izgorevanje nepopolno in del materiala mečeš direktno čez dimnik v pljuča astmatikov v okolici). Poleg konstrukcijskih rešitev in ustreznega dovajanja zraka, je en od ukrepov tudi vzdrževanje ustrezne temperature povratnega voda v kotel. Ta mora biti dovolj visoka, da dimni plini ne kondenzirajo na stenah kotla (katran, prah -> manjši prenos toplote iz goriva na vodo za ogrevanje, da o težavah z dimniki ne govorimo). Temperaturo in pa polnjenje zalogovnika rešuje t.i. kotlovni regulator, ki bo tipal temperaturo kotla, dvižnega voda, temperaturo v zalogovniku, ter kontroliral obtočno črpalno in mešalni ventil v kotlovskem krogu. Rezultat bo povratna voda temperature nad 50°C, temperatura dvižnega voda nad 70°C. Gorilni cikli bodo daljši, izgorevanje bolj konstantno, stene kotla svetlo sive. Gorilni cikel se bo ustavil, ko bo zalogovnik dosegel željeno temperaturo.
b) Je možno v ogrevalne kroge pošiljati 70°C? Če so cevi in radiatorji jekleni, da. Smotrno in ergonomsko? Ne. Nekaj 100 tonska hiša, obdana z nekaj 1000 tonami hladnega zraka, izgublja toploto, če smo v njej, ali pa ne. Ko je zunaj -10°C hitreje, ko je zunaj 15°C počasneje. Še vedno izgublja, mi pa si želimo konstantnih (recimo) 21°C. Najcenejši način krmiljenja je časovni termostat, ki vklaplja/izklaplja obtočno črpalko ogrevalnega kroga. Po stari navadi se zvečer zavijemo v pernico in ker radi spimo v hladnejši spalnici, nastavimo termostat da izključi črpalko. Ko ta zjutraj porine val vroče vode v radiatorje, se ti začnejo raztezat. Nekateri nemarno pokajo, da budilka sploh ni potrebna. Je pa res, da pregreti radiatorji sevajo in dajo "vroč" občutek ("tak, ki ga dajo samo drva" - mi je rekel kolega), pa tudi možnost, da se kak otročič malo popeče.
Moderni principi ogrevanja predvidevajo, da bo obtočna črpalka delala ves čas. Ta bo začutila, če so se priprle termostatske glave in bo potreben manjši pretok, tako se bo zmanjšala poraba elektrike za neprekinjeno delovanje. Vremensko vodeni mešalni ventil pred črpalko ogrevalnega kroga bo doziral ustrezno temperaturo vode v dvižni vod radiatorjev. Ti bodo neprestano mlačni in ne več impulzivno vroči ali mrzli. Seveda mešalni ventil potrebuje motorni pogon in regulator z ustreznimi tipali ali pa starega očeta, ki bo vsakih nekaj ur premaknil pozicijo mešalnega ventila.
Največkrat je potreben konkreten poseg v kurilnico. Dobi inštalaterja in ga prosi za nekaj podobnih referenc in se pojdi k uporabnikom prepričat, ali jim rešitev ustreza. 2 hiše oz. 2 družine nista iste. Lepa beseda lepo mesto najde.
Investicija ne bo mala, za čas povratka računaj 5+ let. Pri ogrevanju (in ostalih stvareh) smo za druge najmodrejši, zase pa ta modrost odpove (jaz nisem izjema).
Sicer pa neminovno pride pomlad.
