Oprema

Ksz.

Razmišljam na glas...
Moj trenutni sistem (koncept z notranjim piskrom s perforiranim dnom za odcejanje sladu) lahko sproducira cca 90 malih flašk (~32L). Volumen zunanjega piskra/soda je 50l in je ob začetku vretja tiiiiik pod robom pena. Več ne gre. Postavljam pa si koncept, da bi naredil scale-up in naredil enak sistem, le večji, da bi lahko naredil ranga 2x toliko. Trenutni grelec je ~3,2-3,6kW, odvisno od omrežja ( ), in je povsem ok. Nekje sem zasledil podatek 1kW/10l vode, imam prav v spominu?

Torej, če naredim sistem z zunanjim piskrom 100l, od tega ga napolnem recimo s 70l po sparagu, moram imeti ~7kW, ali po domače, dva taka grelca kot jih imam zdaj, ali pa enega takega klik. Od omarice na balkon potegnem 3x10mm2 kabel, vodo itq vlečem iz kuhinje...
Za tak sistem se odločam predvsem za to, ker večjega (več sodov, plin,...) ne morem spraviti na balkon - jbg, živim v bloku. Priključna pancerka je 1x35A kar bi moralo biti ok z nekaj lufta (beri: lahko imam še vedno prižgan računalnik, luči pa raje ne več ).

Hkrati bi na preostanku balkona naredil "hladilno komoro" iz stirodurja 10-15cm, v katero bi šla 2-3 fermentorji po 60l, ker toliko pivine pač ne bom nosil v klet; moram narest še energetski izračun, ampak trenutna ideja je vzet en mali hladilnik, ga vdelat v komoro, ventilator za kroženje zraka in pač regulacija. Realno, če hočem fermentirat pri 19C in je poleti na balkonu 35C... mislim da neke blazne hladilne moči za doseganje 16C diference ne potrebujem.

Ali kdo vidi luknjo v moji ideji in kje?

Menda da bom ustrezno predelal elektro omarico z namenu primerno varovalko Glavna je 1x35 (po računu), prva (kao glavno stikalo) je 32A in tudi če vežem direktno na zbiralko z ostalimi varovalkami, je kabel na balkon ščiten s to 32A varovalko. Je res? (worry not, vem kaj delam)

p.s.: trifazni priklop mi za enofazni grelec bolj malo koristi... ker je dovodni kabel v stanovanje 3x10mm2 bi enakega podaljšal (za varovalko) do balkona. Načeloma je tudi 3x6mm2 dovolj glede na tabele.

Itq vidim da 7kW grelca ni, najblizji je 6,5kW@240V, torej, ranga 27A. Glede na to da imam ponavadi 235V se malenkost manjsi tok. Zagonski pri ohmskem bremenu ni tak problem ponavadi, je pa res da imam varovalke B karakteristike. Ce bo treba menjam za C. Pancarke so naceloma pocasne, kakor je meni znano?

Tudi meni je 100% prevec, preboil imam cca42l (3,6kW grelec). Nekje na 85-90%, odvisno od mraza... poleti tudo na 80% lepo vre. Vazno da je to splosna izkusnja

Tega s cosfi ne razumem, v kaki situaciji ti to meris in s cim? Kako drajvas triak, ima triak vgrajen zero-cross detekcijo? Namrec, krmiljenje triaka brez zerocrossa obremenjuje krmilni element in omrezje, s strani merilca, ce ob cudnem momentu (peak) vklopis breme itq da dobis cuden odcitek, ker je kazalec odneslo ubozjumater

(sem z elektro smeri, za to so mi zadeve ogrog elektronike precej jasne, tudi v teoriji)
Če ima triak vgrajen zero-cross pomeni, da bo odprl ne takrat ko mu ti daš signal, ampak pri naslednjem prehodu čez nulo (soft-start eni rečejo temu); torej, da na breme vedno spustiš celo polperiodo, kar je, za omrežje, najboljše. Ker namreč ti, če v svojem vezju nimaš implementirane zero-cross detekcije, ne veš na kateri poziciji sinusa si, ko ga prožiš. Za to se uporabljajo "boljši" triaci (oz. optocouplerji ki triak prožijo), ki skrbijo za to. Torej, da tebi z elektroniko ni treba pazit. Za razliko od t.i. "dimming"-a, čemur nekateri pravijo "PWM" kar tu dejansko je in ni, kjer moraš dejansko s frekvenco omrežja prožit triak in nočeš, da bi on sam delal zero-cross ampak za to skrbi elektronika. V principu, dimming na 50% narediš tako, da počakaš pol polperiode, preden triak prožiš. Torej, ostal bo odprt pol polperiode, do naslednjega prehoda čez nulo, kjer ti spet štartaš timer, počakaš pol polperiode in ponovno prožiš. Integral polovice sinusa je pač 50% moči na bremenu.

Kar se tiče SSR, nikjer nisem videl podatka, da bi ga ti smel krmilit s PWM signalom (poljubne frekvence, naprimer arduino ima dva porta, en na 500Hz, en na 1kHz, skupaj 6 izhodov), torej, da on dejansko lahko reže sinus s frekvenco PWM-ja, ki ga pripelješ gor. Kot sem razumel datasheete, je SSR samo v en paket zaprt optocoupler+triac. Bom pa ob naslednji kuhi odvlekel domov osciloskop in naredim par meritev, kako dejansko izgleda izhod; ko sem prvega dobil v roke, sem ga zvezal in je delal, naprej se nisem ukvarjal z njim

Kar se tiče samega parametra in prektične uporabe: za omrežje je upraba t.i. dimmanja (rezanega sinusa) slaba. Večje kot je breme, hujše je, sploh, če ni čisto ohmsko breme, povzročaš ulala motenj (plus, če nimaš pravilno kompenziranega triaca). Ker Neenakomerno obremeniš sinus, kar pripelje posledično do "čudnega" cosfi. Po drugi strani, je odziv grelca na doveden tok vseeno človeško merljiv (rečeva kaj, 1s? mogoče celo malo čez, preden "začne gret"?), kar pomeni, da lahko z dovolj dobro resolucijo grelne moči (na 1%) upravljava grelec brez uporabe rezanega sinusa, pač z večkratnikom celih polperiod, razdeljenih po času. Primer, kako imam izvedeno jaz:
- perioda (50Hz) je 20ms, torej polperioda (najmanjša enota) 10ms.
- če želim upravljati v 100 korakih (1-100%), mora biti min. dT za tako uprabljanje 100x 10ms = 1000ms=1s
- ker ne vemo točno, kam s proženjem "trofiš" sinus in zavoljo rezerve, sem vzel 2x toliko, kar pomeni 2s je moj interval, znotraj katerega računam čas proženja.
- v praksi torej mojih 50% moči dovedem kot: 1s ON -> 1s OFF. Naprimer 10% pa 0,2s ON -> 1,8s OFF. Kar je povsem zadovoljivo, sem razmišljal da bi šel na dejanski 1s interval, a se mi zdi brez potrebe ker deluje ok.