Citat:
Uporabnik danilo pravi:
Citat:
Uporabnik Simon_Vi pravi:
Tak primer sem dal samo kot primer, kjer je edina(!) možnost, da dobi lastnik ( kupec ) tvja takoj vrnjeno kupnino.
Ko je pa enkrat TV doma, ga razpakiraš in ga prvič prižgeš in ugotoviš, da ne dela trgovec NI dolžan takoj vrniti kupnino!
Dolžan je začeti postopek uveljavljanja garancije, kar pomeni da tv trgovec prevzame in ga dostavi servisu.
Servis potem rešuje dalje.
To pa ne bo držalo! Če je stranka jasno podala zahtevek iz naslova stvarne napake, ne more prodajalec "po svoji" volji začeti postopek garancije, ker stranka ni dolžna sprejeti tega. Stranka v tem primeru nima čisto nič s servisom, servis lahko samo pomaga prodajalcu, da se lažje odloči, ali bo napako priznal ali ne - servis se o tem ne more odločiti namesto prodajalca, razen če ima podpisano pooblastilo za zastopanje prodajalca. Ampak tudi v tem primeru bo vse, kar bo dogovoril, odobril ali neodobril servis, šlo na račun prodajalca, ki je v tem priimeru edini zavezan za pravilno izpolnitev zahteve potrošnika! Stranka mora prodajalca samo obvestiti o napaki, jasno navesti, da uveljavlja odgovornost za stvarno napako (mimogrede po zakonu je prodajalec dolžan dokazati, da temu ni tako!!) in prodajalcu omogočiti, da stvar lahko pregleda in če je napaka očitna, mora prodajalec ugoditi zahtevi stranke, to nima nič veze z garancijo!! V primeru kakšnega koli zavlačevanja ali izgovorov (seveda neupravičenega, ko je napaka očitna) se seveda lahko potrošnik obrne na Tržni inšpektorat RS, ki bo tudi odigral svojo vlogo in mu pomagal s svojimi pristojnostmi (odločba, da mora takoj izpolniti zahtevek potrošnika in v določenih primerih tudi izrek globe). Kakšne koli zahteve prodajalca, da mora stranka kam stvar z napako dostaviti, pomenijo stroške, ki bo jih moral povrniti prodajalec. Tudi vsak dan, ko stvar ne deluje tako kot mora ali je ne more potrošnik uporabljati, pomeni škodo za stranko in jo mora prodajalec povrniti, če seveda stranka gre tako daleč in to vse zahteva (v primeru, da se zadeva preseli na sodišče, ki bo odločilo o sporu, bodo odvetniki dodali vse mogoče šode in stroške!!).
Zato je potrebno, da prodajalec resno vzame vsako takšno zahtevo stranke in njen zahtevek pošteno in hitro obravnava, da se potem izogne vsemu navedenemu. Kaj pa bo delal potem prodajalec s stvarjo, ki ima stvarno napako, če je potrošnik ne bo več hotel imeti, ker bo npr. zahteval zamenjavo ali vrnitev kupnine, pa ni več stvar potrošnika. To je med drugim tisti "gospodarkski" del dejavnosti trgovine, kjer je potrebno prevzeti neko tveganje, ki se ga pač ne more prevaliti na potrošnika, zato pa je tudi posebej napisan Zakon o varstvu potrošnikov, ravno zaradi takšnih oziroma podobnih primerov, ko poskušajo prodajalci na vsak način zahtevek stranke, ki ne uveljavlja garancije, spremeniti v to, ker seveda tako najlažje rešijo težavo v svojo prid. Seveda pa bo potem prodajalec to stvarno napako moral, če ne želi imeti po domačem minusa, urediti s servisom oziroma svojim dobaviteljem ali generalnim zastopnikom oz. s pristojnim za določeno blagovno znamko.
Nikakor pa ne more prodajalec sprovesti postopka iz garancije, če stranka tega ni zahtevala, ker je uveljavljala stvarno napako!
Pa da ne bo pomote, nikakor pa ne odobravam oziroma nisem na strani tistih "poštenih" potrošnikov, ki stvar po domače povedano samo pokvarijo, poškodujejo ali kar koli že, zaradi svoje napake in to želijo prevaliti na prodajalca! Vsak tak zahtevek je seveda potrebno odločno zavrniti, vendar pa biti hkrati pazljiv, da ne bo po nedolžnem zaradi kakšnega primera utrpela škode stranka, ki je poštena in ni kriva za napako na izdelku. Poštenost je pa osnova v vseh obligacijskih razmerjih, žal včasih izigrana ali pa zlorabljena, tako z ene kot tudi druge strani.
lp
