Normiranec in davčni obračun?

Jabe · 4. jul 2018

spet jaz.

tekom meseca se mi izteče porodniški dopust in s tem pogodba o delu in sem od takrat dalje prekarec.

torej koliko prispevkov plačati za julij, če se upošteva da bom uveljavljala tudi znižan 20urni delavnik zaradi starševstva. torej CSD mi plačuje polovico prispevkov.
vse obveznosti kot samozaposlen na mesec so najbrž tele:
V 2018 tako velja (prispevke plačate do 20. v mesecu za pretekli mesec):

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 237,70 EUR (24,35 %)
Prispevki za zdravstveno zavarovanje: 131,29 EUR (13,45%)
Prispevki za starševsko varstvo: 1,96 EUR (0,20%)
Prispevki za zaposlovanje: 1,96 EUR (0,20%)
SKUPAJ = 372,91 EUR

VPRAŠANJE 1:
od avgusta dalje torej plačujem od vsega polovico?
torej:

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 118,85€
Prispevki za zdravstveno zavarovanje: 65,65 EUR
Prispevki za starševsko varstvo: 0,98 EUR
Prispevki za zaposlovanje: 1,0,98 EUR
SKUPAJ = 186,5 EUR

VPRAŠANJE 2 :
julija sem pa nekaj časa na porodniški in nakej na s.p.. ali to pomeni, da plačam deleže po dnevih. torej julij ima 22 delovnih dni, recimo da sem 15 dni na porodniški, 7 pa delam. ali to pomeni da od zgornjih zneskov plačam 7/22. ali gre to po koledarskih dnevih. torej moram prispevke razdeliti na 31 delov in potem plačati recimo 10 dni od tega, ker se mi takrat po odločbi konča porodniška in delovno razmerje?
torej:

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 118,85€ *7/22--> 37,82EUR
Prispevki za zdravstveno zavarovanje: 65,65 EUR *7/22
Prispevki za starševsko varstvo: 0,98 EUR * 7/22
Prispevki za zaposlovanje: 1,0,98 EUR * 7/2
SKUPAJ = 186,5 EUR *7/22 --> 59,34EUR
ALI VSE MNOŽIM Z 10/31???

Hvala za pomoč.

prijam · 4. jul 2018

Uporabnik Jabe je napisal:
spet jaz.

tekom meseca se mi izteče porodniški dopust in s tem pogodba o delu in sem od takrat dalje prekarec.

torej koliko prispevkov plačati za julij, če se upošteva da bom uveljavljala tudi znižan 20urni delavnik zaradi starševstva. torej CSD mi plačuje polovico prispevkov.
vse obveznosti kot samozaposlen na mesec so najbrž tele:
V 2018 tako velja (prispevke plačate do 20. v mesecu za pretekli mesec):

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 237,70 EUR (24,35 %)

Prispevki za zdravstveno zavarovanje: 131,29 EUR (13,45%)

Prispevki za starševsko varstvo: 1,96 EUR (0,20%)

Prispevki za zaposlovanje: 1,96 EUR (0,20%)

SKUPAJ = 372,91 EUR

VPRAŠANJE 1:
od avgusta dalje torej plačujem od vsega polovico?
torej:

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 118,85€

Prispevki za zdravstveno zavarovanje: 65,65 EUR

Prispevki za starševsko varstvo: 0,98 EUR

Prispevki za zaposlovanje: 1,0,98 EUR

SKUPAJ = 186,5 EUR

VPRAŠANJE :
julija sem pa nekaj časa na porodniški in nakej na s.p.. ali to pomeni, da plačam deleže po dnevih. torej julij ima 22 delovnih dni, recimo da sem 15 dni na porodniški, 7 pa delam. ali to pomeni da od zgornjih zneskov plačam 7/22. ali gre to po koledarskih dnevih. torej moram prispevke razdeliti na 31 delov in potem plačati recimo 20 dni od tega, ker se mi takrat po odločbi konča porodniška in delovno razmerje?
torej:

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 118,85€ *7/22--> 37,82EUR

Prispevki za zdravstveno zavarovanje: 65,65 EUR *7/22

Prispevki za starševsko varstvo: 0,98 EUR * 7/22

Prispevki za zaposlovanje: 1,0,98 EUR * 7/2

SKUPAJ = 186,5 EUR *7/22 --> 59,34EUR

ALI VSE MNOŽIM Z 20/31???

Hvala za pomoč.

Zdravo,

Ne sledim vsem odgovorom v temi, če sem pravilno razumel si do sedaj imela "popoldanski s.p." (od kdaj), sedaj pa prehajaš na redni s.p. s polovičnim delovnim časom, za drugo polovičko prispevke plača država?

- Da od avgusta se plačuje vse polovico, je pa potrebno prej urediti polovični delovni čas (CSD odločba in M-1 obrazci)
- Da za julij se plača sorazmerni del, hkrati pa tudi od sorazmernega dela polovičko, če boš takoj s prvim dnem nastopa kot redni s.p. aktivirala polovičko. Pri preračunu se upoštevajo delovni dnevi + prazniki (mesečni fond ur zaposlenosti)

Zneskov nisem preračunavov.

Jabe · 4. jul 2018

vse si prav razumel, popoldanski s.p. pa sem imela od nekje leta 2010. zadnje 3 ali 4 leta sem normiranec.

tako ja hvala. delovnih dni je 22. brez praznikov. torej 7 delovnih dni sem na porodniški in ostalo plačam po formuli:
vsi prispevki *1/2 *7/22 --> 372,91*1/2*7/22 = cca 59EUR

Iskrena lepa hvala!!!

prijam · 4. jul 2018

Da izračun gre nekako tako.
Od avgusta dalje pa potem polovička za celoten delovnik, lahko pa uveljavljaš tudi morebitne nege otroka ipd.

Jabe · 4. jul 2018

aja, pa še za preveriti za naslednja leta. kot normiranec imam najbrž tudi polovico manjšo limito, koliko lahko izdam računov. ne več 100k€, ampak 50k€? Razen če 5 mesecev SKUPAJ plačujem polne prispevke, potem je pa 100k€?

kakšno nego otroka? a je to kaka fora specifična za s.p. ali misliš olajšavo pri dohodnini?

prijam · 4. jul 2018

Limita normirancev ni več omejena na 50.000eur ali 100.000eur, oboji imajo pogoj, da v dveh zaposrednih letih ne smejo preseči 300.000eur prometa.
Se pa razlikuje višina normiranih odhodkov, ki jih posameznik lahko upošteva. Če si, ali imaš več kot 5 mesecev zaposleno eno osebo za polni delovni čas potem je limit normiranih odhodkov 80.000eur, če tega pogoja ne izpolnjuješ je limit normiranih odhodkov 40.000eur.

To ni nobena specifična fora za s.p.. Je enako pri zaposlenih kot tudi pri samostojnih podjetnikih.
Če imaš bolnega otroka si v primeru zaposlenosti bolniški list za nego nesla k delodajalcu, ki ti je obračunal nego otroka. V primeru s.p.-ja enako prevzameš bolniški list in obračunaš nego otroka pri svojih prispevkih, hkrati pa prejmeš refundirano nadomestilo za nego otroka.

p.s. nimaš računovodje za svoj s.p., da bi ti posredoval vse te informacije? Tole so res osnove.

Jabe · 4. jul 2018

nikdar še nisem vzela bolniške. kot zaposlena sem vedno vzela dopust, ker ga je bilo dovolj, oziroma sem samo prestavila šiht, ker sem bila v biti vedno plačana po storitvah in se mi je bolj splačalo delati oziroma notri prinašati. zadeva ni bila težko izvedljiva, saj dejansko ne delam več kot 20h/teden. sploh pomislila nisem na to, ampak zdaj mi pa bo morebiti kdaj prav prišlo. hvala.

računovodje nisem rabila do sedaj, saj za normirani popoldanski s.p. res ni nek kunšt. ni bilo bolniških, ni bilo dopustov, ni bilo nič, ker je to šlo vse iz redne zaposlitve. Od zdaj naprej bomo pa videli. Računovodja sicer ne bom imela, nisem pa nad tem, da ne bi bila pripravljena plačati za kako tako informacijo, ko si je nek računovodja vzel čas za mene, da mi je nekaj razložil, čeprav bom od tedaj naprej sama za to skrbela. torej en šnel kurz. Konec koncev tudi ti. večino informacij, ki sem jih do sedaj dobila, so bile od tebe, jih je bilo pa kar nekaj. Povej po koliko so tarife za te zadeve, torej takale informacije, da sploh vem koliko mi je bilo do sedaj šenkanega in od sedaj naprej bom skušala biti bolj fer.

prijam · 4. jul 2018

Ne gre se za to, da bi bile take informacije dane preko foruma plačljive (razen če seveda to ni že vnaprej dogovorjeno in zadeva teče preko kakšnega ZS kanala), brez problema kakšen krajši nasvet napišem tudi tukaj in brezplačno.
Gre se bolj za to, da tak odgovor prejmeš šele ko povprašaš, marsikdo od podjetnikov pa dejansko včasih sploh ne ve, da je morda kakšna posebnost na katero bi bilo potrebno paziti in posledičo sploh ne povpraša saj živi v prepričanju, normiranec je enostaven, konec leta seštejem zneske po izdanih računih in je stvar zaključena. Zato je moje mnenje, da kljub normiranosti je vseeno dobro imeti računovodjo, ki je pozoren na tvoje specifike poslovanja in te če je za kaj opozori na posebnosti še preden prideš ti do vprašanj. Pri mnogih, ki so prvotno računovodstvo zase vodili sami pa so se kasneje vseeno odločili za računovodstvo smo kasneje ugotovili, da je bilo nekaj napak ali opcij za izboljšave in optimiranje za katere še sami prej niso vedeli.

Če boš rabila kakšen krajši nasvet kar povprašaj lahko tukaj, če je kaj bolj osebnega lahko tudi preko ZS.
Če boš pa potrebovala kakšen konkretnejši nasvet, ki ti vzame malce več časa pa sporoči in se bova dogovorila za tako obliko sodelovanja. Običajno se take zadeve obračunajo glede na dejansko porabljen čas, ki ga računovodja porabi za asistenco takemu s.p.-ju.

Izbrisan uporabnik #488 · 4. jul 2018

en konkreten primer, zakaj norminarec rabi računovodjo?

normalen tek poslovanja

durs itak avtomatsko vlaga obrazec za prispevke, 1x na leto pa fineus zaženeš...

kaj bi tu računovodja lahko naredil?

Jabe · 4. jul 2018

samo še to...

Ali moram FURSu to spremembo sama sporočiti ali zdaj gre to že avtomatsko?

SJTV1 · 4. jul 2018

Uporabnik Snecer je napisal:
en konkreten primer, zakaj norminarec rabi računovodjo?

normalen tek poslovanja

durs itak avtomatsko vlaga obrazec za prispevke, 1x na leto pa fineus zaženeš...

kaj bi tu računovodja lahko naredil?

Jap, to bi tudi mene zanimalo. Ker skoraj ne verjamem, da lahko pri cca 25 izdanih računov, 12x na leto plačilu prispevkov in 1x letno Fineus obračun (pa poračunaš si akontacije) najdeš kako optimizacijo. Edino, kar sem moral vprašat je, kateri računi gredo v katero leto obračuna ...

prijam · 4. jul 2018

Uporabnik Snecer je napisal:
en konkreten primer, zakaj norminarec rabi računovodjo?

normalen tek poslovanja

durs itak avtomatsko vlaga obrazec za prispevke, 1x na leto pa fineus zaženeš...

kaj bi tu računovodja lahko naredil?

- FURS sam vlaga klasične prispevke glede na klasične parametre. Na vse ostale pozornosti moraš biti pozoren sam (bolniške, nege, oproščeni prispevki ipd.).
Mnogo od s.p.-jev ne ve od česa je odvisna višina prispevkov in kdaj se višine prispevkov spreminjajo. tudi FURS-ov sistem žal premnogokrat zataji.

- Posebnosti kar se tiče DDV-ja in zahteve po zavezanosti za pridobitev ID številke (predvsem poslovanje s tujino, povezane osebe in enake dejavnosti, druge posebnosti, ki vplivajo na seštevek prometa.....).

- Posebnosti kar se tiče davčnih blagajn.

- Posebnosti ki se tičejo sestave davčnega obračuna dohodkov iz dejavnosti. Prihodki običajno niso zgolj prihodki sešteti po izdanih računih. V davčnem obračunu se seštevajo prihodki skladno z računovodskimi standardi. Kljub temu, da gre zgolj za normirance velikokrat opažamo napačno sestavljene davčne obračune (neupoštevanje vseh prihodkov: prihodki od obresti, prihodki od oproščenih prispevkov za socialno varnost, morebitni drugi prhodki, pravilno razmejevanje prihodkov, pravilno upoštevanje prihodkov glede na datume ipd.) mnogo mnogo prihodkov normirancev je napačno upoštevanih. In glede na moje izkušnje je 70% davčnih obračunov normirancev, ki sami sestavljajo davčne obračune napačno sestavljenih, pa zavezanci še sami ne vedo, da so kje falili. Postopajo pa po načelo če ne veš ne boli oziroma če oni ne vedo, smatrajo, da je zadeva sestavljena pravilno.

Izbrisan uporabnik #488 · 4. jul 2018

ok hvala

kaj pa je pri davčnih blagajnah tako posebnega? račun kot račun, ki se pač direkt evidentira

prijam · 4. jul 2018

Uporabnik Snecer je napisal:
ok hvala

kaj pa je pri davčnih blagajnah tako posebnega? račun kot račun, ki se pač direkt evidentira

Prvo samo poznavanje pravil, kdaj je račune potrebno davčno potrjevati.
Kasneje - mnogi komaj izdajo račun preko word-a, kaj šele, da bi pravilno nastavili davčno blagajno, naročili certifikat, prevzeli certifikat, uporabili davčno blagajno, ki bo morda za njih brezplačna namesto, da skočijo na prvo žogo in jo pač kupijo pri enem od mobilnih operaterjev kjer so pač najbolj oglaševane, Potem pa pravilna nastavitev davčne blagajne - blagajnikov, potrjevanje poslovnih prostorov, pravilno kreiranje številčenja računov ipd. Potem pa je potrebno pravilno sestaviti tudi akt o davčnih blagajnah ipd.

Mnogi ne vedo niti, da so davčne blagajne za določena plačila potrebna, mnogi niso toliko računalniško pismeni, da bi blagajno pravilno usposobili, tretji falijo pri sami administraciji (akt o davčni blagajni) ipd..

Ni pri vseh tako, se pa napake pojavljajo tudi pri gotovinskem plačevanju in davčnih blagajnah.

Smjs · 4. jul 2018

Prijam vidim, da si od foha. Jaz osebno sem obupal nad normirci. So pa k meni prikorakal, ko jih je Furs poklical. Potem pa kazen pa obresti pa grdi računovodja ki zaračuna pucanje napak iz preteklosti.
Tudi bremze avta lahko sam šraufaš če veš kaj delaš, ampak jaz jih raje pustim mehaniku, je ceneje.

Izbrisan uporabnik #488 · 4. jul 2018

Uporabnik prijam je napisal:
Prvo samo poznavanje pravil, kdaj je račune potrebno davčno potrjevati.
Kasneje - mnogi komaj izdajo račun preko word-a, kaj šele, da bi pravilno nastavili davčno blagajno, naročili certifikat, prevzeli certifikat, uporabili davčno blagajno, ki bo morda za njih brezplačna namesto, da skočijo na prvo žogo in jo pač kupijo pri enem od mobilnih operaterjev kjer so pač najbolj oglaševane, Potem pa pravilna nastavitev davčne blagajne - blagajnikov, potrjevanje poslovnih prostorov, pravilno kreiranje številčenja računov ipd. Potem pa je potrebno pravilno sestaviti tudi akt o davčnih blagajnah ipd.

Mnogi ne vedo niti, da so davčne blagajne za določena plačila potrebna, mnogi niso toliko računalniško pismeni, da bi blagajno pravilno usposobili, tretji falijo pri sami administraciji (akt o davčni blagajni) ipd..

Ni pri vseh tako, se pa napake pojavljajo tudi pri gotovinskem plačevanju in davčnih blagajnah.

aha, bolj tehnične zadeve...

naj jih Janša ukine, ni druge

prijam · 4. jul 2018

Uporabnik Smjs je napisal:
Prijam vidim, da si od foha. Jaz osebno sem obupal nad normirci. So pa k meni prikorakal, ko jih je Furs poklical. Potem pa kazen pa obresti pa grdi računovodja ki zaračuna pucanje napak iz preteklosti.
Tudi bremze avta lahko sam šraufaš če veš kaj delaš, ampak jaz jih raje pustim mehaniku, je ceneje.

Ne glede na prehod sistema obdavčitve na normirane odhodke so pri nas vse stranke, ki so prešle na normirane odhodke obdržale tudi računovodstvo saj se zavedajo, da lahko za primerno ceno prejmejo ves support, ki ga za svoje poslovanje potrebujejo. Mnogim novim strankam smo kljub temu, da so "mali normiranci" uspeli s pravimi nasveti optimirati poslovanje tako, da so imeli za leto ali dve pokrit strošek računovodstva.

Vsekakor nikogar ne silim v najem računovodstva, kaj šele našega - vsak se vendarle odloča sam. Glede na izkušnje pa vam kljub normiranosti support računovodstva vsekakor priporočam. Če ne drugače 1x letno za sestavo davčnega obračuna ter hkrati pregled poslovanja in opozorilo na morebitne napake, ter opcije optimiranja, ki ga lahko izkoristite.

SJTV1 · 5. jul 2018

Uporabnik prijam je napisal:
- FURS sam vlaga klasične prispevke glede na klasične parametre. Na vse ostale pozornosti moraš biti pozoren sam (bolniške, nege, oproščeni prispevki ipd.).
Mnogo od s.p.-jev ne ve od česa je odvisna višina prispevkov in kdaj se višine prispevkov spreminjajo. tudi FURS-ov sistem žal premnogokrat zataji.

- Posebnosti kar se tiče DDV-ja in zahteve po zavezanosti za pridobitev ID številke (predvsem poslovanje s tujino, povezane osebe in enake dejavnosti, druge posebnosti, ki vplivajo na seštevek prometa.....).

- Posebnosti kar se tiče davčnih blagajn.

- Posebnosti ki se tičejo sestave davčnega obračuna dohodkov iz dejavnosti. Prihodki običajno niso zgolj prihodki sešteti po izdanih računih. V davčnem obračunu se seštevajo prihodki skladno z računovodskimi standardi. Kljub temu, da gre zgolj za normirance velikokrat opažamo napačno sestavljene davčne obračune (neupoštevanje vseh prihodkov: prihodki od obresti, prihodki od oproščenih prispevkov za socialno varnost, morebitni drugi prhodki, pravilno razmejevanje prihodkov, pravilno upoštevanje prihodkov glede na datume ipd.) mnogo mnogo prihodkov normirancev je napačno upoštevanih. In glede na moje izkušnje je 70% davčnih obračunov normirancev, ki sami sestavljajo davčne obračune napačno sestavljenih, pa zavezanci še sami ne vedo, da so kje falili. Postopajo pa po načelo če ne veš ne boli oziroma če oni ne vedo, smatrajo, da je zadeva sestavljena pravilno.

Skratka, če si normirc brez gotovine in poslovanja s tujino, nisi zavezanec za DDV (takih je itak večin) in plačuješ prispevke klasično (brez bolniških, oprostitev ...), se moraš naučit samo pravilno uoptevat prihodke. To mi je moja davčna referentka v 5 min pojasnila (spet: čista klasika brez posebnosti).

Čim je pa kaj posebnosti, je pa bolje k računovodji, ja. Sem bil pred leti, o še ni bilo normiranih, mi niti na pamet ne bi padlo, da bi šel brez računovodje. Danes tudi ne, če ne bi bilo tako simpl, če delaš samo osnove (plus: v e-davkih lahko vedno pogledaš,kaj se dogaja, na FURS je pa vsaj moja refrentka zelo prijazna - če je še ista, kot je bila pred leti).

prijam · 5. jul 2018

Da v takem primeru brez posebnosti je vsekakor možno, da si računovodske stvari izpelješ sam. V Sloveniji ni nikjer predpisano, da moraš računvoodjo imeti niti pri malce večjih mikro in malih podjetjih..
Sistem normirancev je bil vzpostavljen med drugim tudi zaradi zmanjšanja administracije za tista res mala podjetja, žal pa smo še vedno tako zbirokratizirani, da že pri osnovnih zadevah kdaj boli glava.

Jabe · 31. dec 2018

Uporabnik prijam je napisal:
Limita normirancev ni več omejena na 50.000eur ali 100.000eur, oboji imajo pogoj, da v dveh zaposrednih letih ne smejo preseči 300.000eur prometa.

tole preverjam, če prav razumem. ker imam polovični s.p. (polovico uveljavljam otroke in plačuje CSD, da imam skupaj poln delovnik), potem 2 leti zapovrstjo ne smem izdati računov za več kot 50k€. če torej sem nekje na meji to pomeni, da v letu 2019 lahko izdam več kot 50k€ in če mi kaže da bi v letu 2020 spet lahko izdala za več kot 50k€, potem je bolje, da se junija 2020 predjam na polni delavnik? Ni mi pa potrebno skrbeti za to leta 2019?

In pa še - mišljena so bržkone koledarska leta in ne skupaj katerikolih 24 mesecev?

Normiranec in davčni obračun?

Guru

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Izbrisan uporabnik #488

Guru

eV12

Fizikalc

Izbrisan uporabnik #488

Fizikalc

Fizikalc

Izbrisan uporabnik #488

Fizikalc

eV12

Fizikalc

Guru

Podobne teme