Ok ure po par 100€ niso investicija.
Koliko pa se je potrebno stegniti, da bi lahko rekel, da je potencialna investicija? Ce sploh?
Najprej definirajmo pojem investicija. Zame je to nekaj v kar daš xxxxx eur in dobiš ven več ko si dal notri.
Ure niso investicija, razen, če imaš magično kroglo.
In ni fora v tem koliko daš, pač pa kaj kupiš (do česa imaš dostop). Trenutno so cene na sivem trgu precej padle, tako, da je čas slabši kot par let nazaj.
Fora je, da vse ure, ki bi lahko imele potencial biti investicija, tebi niso dostopne. Pri urah investicija pomeni, da kupiš uro pri uradnemu zastopniku in jo enkrat kasneje prodaš zbiratelju, ljubitelju, sivi trg. Ker gre za težko dostopen model, je na sivem trgu vredna več kot nova pri zastopniku. Keč je v tem, da ti je zastopnik ne bo prodal (je pred tabo čisto preveč ljudi "v vrsti") ali pa nanjo čakaš leta. V to kategorijo spada kar nekaj Rolex modelov, Audemars Piguet, Patek, kup nišnih manufaktur, in še in še. Bazični primer. Grše v Rolex, kupiš GMTII Pepsi ali Daytono in jo naslednji dan na sivem trgu prodaš za 80% več. Ampak kot sem rekel, ne moreš it v trgovino in kupit take ure.
Druga kategorija so modeli, ki bodo šli kmalu ven iz proizvodnje, potem vintage kjer zavohaš, kaj bo čez x let kul, itd., itd.
Z uro kot investicijo se gredo lahko tisti, ki jim je to nepotrebno, imajo lepo zgodovino kupovanja ur pri parih zastopnikih in dobijo na željo skoraj karkoli na trgu po MSRP ceni. Tak lahko po MSRP kupi zaželjene modele in proda, ko se vidi na sivem trgu povpraševanje in gredo cene gor.