V več temah se ob sedanjih in prejšnjih volitvah pojavlja dilema, ki ji zagovarja tudi vodja SDS, da ministri, ki niso bili izvoljeni kot poslanci, nimajo legitimnosti.
Ker se ob predvideni sestavi bodoče vlade pričakuje spet nekaj takih primeroj je tukaj Gemini pregled kdo vse ni bil poslanec, ko je potem bil v vladi:
V slovenskem političnem prostoru je pojav ministrov, ki niso bili izvoljeni v parlament, precej pogost in ustavno povsem dopusten. V Sloveniji namreč poznamo t. i. nepopolno združljivost funkcij, kar pomeni, da poslanec ne more biti hkrati minister, ni pa nujno, da je minister predhodno poslanec.
Spodaj je podrobnejši pregled konkretnih primerov po vseh ključnih obdobjih od leta 1991.
Ta praksa omogoča premierjem, da v vlado pritegnejo specifična znanja, hkrati pa je pogosto tarča kritik, da se skozi "zadnja vrata" v vlado vračajo politiki, ki so jih volivci na volitvah zavrnili.
Ker se ob predvideni sestavi bodoče vlade pričakuje spet nekaj takih primeroj je tukaj Gemini pregled kdo vse ni bil poslanec, ko je potem bil v vladi:
V slovenskem političnem prostoru je pojav ministrov, ki niso bili izvoljeni v parlament, precej pogost in ustavno povsem dopusten. V Sloveniji namreč poznamo t. i. nepopolno združljivost funkcij, kar pomeni, da poslanec ne more biti hkrati minister, ni pa nujno, da je minister predhodno poslanec.
Spodaj je podrobnejši pregled konkretnih primerov po vseh ključnih obdobjih od leta 1991.
1. Obdobje osamosvajanja in prve vlade (1990–1996)
V tem času je bilo največ t. i. strokovnih ministrov, saj so se politične stranke šele oblikovale, v vlade pa so vstopali ljudje iz akademskih sfer in gospodarstva.- Lojze Peterle (1. vlada, 1990–1992): Velik del ministrov je prišel neposredno iz strokovnih področij in niso bili vsi del takratne Skupščine. Primeri: Jože Mencinger (podpredsednik), Marko Kranjec (finance), Rajko Pirnat (pravosodje).
- Janez Drnovšek (2. in 3. vlada): Pogosto je vključeval nestrankarske strokovnjake.
- Mitja Gaspari: Minister za finance v več vladah, ki nikoli ni kandidiral na volitvah za poslanca.
- Božidar Voljč: Minister za zdravje, strokovnjak z medicinskega področja.
- Meta Zupančič: Ministrica za pravosodje (1994).
2. Obdobje stabilizacije (1997–2004)
V tem obdobju se je profil ministra začel spreminjati v bolj politično funkcijo, a strokovnjaki so ostajali.- Andrej Bajuk (2000): Njegova kratkotrajna vlada je vključevala več imen, ki niso bila v parlamentu, npr. Lovro Šturm (šolstvo) in Barbara Brezigar (pravosodje).
- Anton Rop (2002–2004): Čeprav je bila večina ministrov politikov, so nekateri, kot je Dušan Keber(zdravje), prišli neposredno iz stroke.
3. Prva vlada Janeza Janše (2004–2008)
Janša je leta 2004 sestavil ekipo, kjer je bilo precej ministrov, ki niso bili poslanci:- Gregor Virant: Minister za javno upravo (takrat strokovnjak, ki ni kandidiral).
- Andrej Vizjak: Čeprav kasneje dolgoletni poslanec, je v vlado prišel kot župan Brežic.
- Lovro Šturm: Ponovno kot minister za pravosodje (iz kvote NSi, a ni bil poslanec).
- Jure Zupan: Minister za visoko šolstvo.
4. Vlade v času kriz in hitrih menjav (2008–2018)
- Borut Pahor (2008–2011): Vključil je več strokovnjakov, ki niso bili v DZ, npr. Franc Križanič (finance) in Dorijan Marušič (zdravje).
- Janez Janša (2012–2013): Žiga Turk (minister za izobraževanje) ni bil poslanec.
- Alenka Bratušek (2013–2014): Več ministrov je bilo izrazito strokovnih, npr. Uroš Čufer (finance).
- Miro Cerar (2014–2018): Njegova vlada je temeljila na novih obrazih. Veliko ministrov sploh ni kandidiralo na volitvah, npr. Dušan Mramor (finance), Milojka Kolar Celarc (zdravje) in Goran Klemenčič(pravosodje).
5. Zadnje obdobje (2018–danes)
Tukaj postanejo primeri, kot ste jih omenili (neizvoljeni politiki), najbolj očitni:- Vlada Marjana Šarca (2018–2020):
- Alenka Bratušek: Njena stranka je prišla v parlament, ona pa v svojem okraju ni bila izvoljena. Postala je podpredsednica vlade.
- Karl Erjavec: Podoben primer – njegova stranka DeSUS je bila v DZ, on osebno pa ni prejel dovolj glasov, a je postal minister za obrambo.
- Vlada Janeza Janše (2020–2022):
- Simona Kustec: Ministrica za šolstvo, ki leta 2018 sploh ni kandidirala (prišla iz akademskih krogov).
- Janez Cigler Kralj: Takrat ni bil poslanec, temveč strokovni sodelavec v poslanski skupini NSi.
- Vlada Roberta Goloba (2022–):
- Alenka Bratušek & Marjan Šarec: Oba sta postala ministra po tem, ko sta njuni stranki (SAB in LMŠ) izpadli iz parlamenta. To je bil precedens v smislu, da sta celotni stranki ostali zunaj, voditelja pa sta vstopila v vlado (kasneje se je SAB pripojila h Gibanju Svoboda).
Povzetek po kategorijah
| Tip ministra | Značilni primeri |
| Čisti strokovnjaki | Mitja Gaspari, Dušan Mramor, Igor Papič, Klemen Boštjančič |
| Politiki zunaj DZ (izvoljeni prej/kasneje) | Gregor Virant (2004), Tanja Fajon (2022 - bila v EP) |
| Politiki, ki niso bili izvoljeni (stranka v DZ) | Alenka Bratušek (2018), Karl Erjavec (2018) |
| Politiki, ki niso bili izvoljeni (stranka zunaj DZ) | Alenka Bratušek (2022), Marjan Šarec (2022) |
