protibolečinske tablete: pazi če jemlješ kaj proti strjevanju krvi, npr. marevan - se lahko podre shema.
sicer pa smola, večino išiasev ni potrebno operirati. Kasneje greš v toplice na rehabilitacijo, tam fizioterapevti obvladajo svoje delo. Vsaj ti v Olimju, kamor jaz hodim za svoje revmatske težave. Njihovi nasveti in vaje za preprečitev slabih gibalnih vzorcev in posledično bolečin in slabšanja stanja so zlata vredni.
starejši sorodnik, 80+, je zaradi hudih bolečin v križu dobil napotnico za na urgenco; reševalca ga peljeta od hiše proti rešilcu in naenkrat voziček na eni strani skupaj s pacientom strmoglavi na tla; pacient, ki drugače zlepa ne bo priznal da ga kaj boli, tokrat zavpije od bolečin kot še nikoli prej; vprašam reševalca "a se je voziček pokvaril??" Odgovor: "ah ne, samo zaklenil ga nisem..."
Suma sumarum si prišel domov z nasmeškom (dasiravno v bolečinah).Drugače pa ok, ne zamerim nobenemu, dobra stvar pa je tudi, da me je domov z rešilcem peljala res lepa in prijazna bejba, ki mi je prtljago dostavila skoraj v spalnico!
, v trgovini na blagajni sem se kar na tekoči trak naslonil in se na njemu dostavil do blagajne, ni ga bilo lepšega, kot ko je bilo treba odtočit. Mi je pa k sreči popustilo po dobrem tednu, čeprav mravljince v levi nogi sem čutil še vsaj mesec. Vse skupaj sem dodatno začinil en teden po tem, ko me je popustilo, ko sem sem šel spet hodit..gor sem se komaj prilvlekel - dobesedno (Polhovgrajska Grmada), nazaj grede pa z nogo (levo, se ve) zataknil za kamen in užgal tak ploh, da je kolega za mano mislil, da me je pobralo , kar mi je dalo misliti (z razbitim kolenom in bolečimi rebri), da pa morda še nisem povsem v redu. Da je bila nanizanka bolj začinjena, sem čez en teden se šel cepit proti koroni (in bil še zaradi tega zanič) ter nato po parih dneh zbolel še za korono.
Štirinajst dni po začasnem odpustu še vedno doma v polni pripravljenosti, da me vsak trenutek pokličejo na operacijo. Ni luštno...Malo smole....
V sredo v bolnico, naredil većino preiskav, danes zjutraj še preostale preiskave, tuširanje, priprava za operacijo in......... čakanje. Napoved operacije okoli 11h. Ob 14h sem dobil infuzijo zaradi dehidriranosti, ob 16h pa odpoved operacije zaradi zasedenosti operacijske dvorane. Sem že doma in v bolečinah čakam na nov termin.
Se pač zgodi, višja sila, se je pač operacija, ki je bila na vrsti pred mano zeeeelo zavlekla, upam samo, da je operiranec ok. Je pa res malo neprijetno, predvsem ker dela psiha, ko ves čas gledaš v vrata, kdaj se bodo odprla in boš šel in zaradi žeje. Drugače pa ok, ne zamerim nobenemu, dobra stvar pa je tudi, da me je domov z rešilcem peljala res lepa in prijazna bejba, ki mi je prtljago dostavila skoraj v spalnico!
Hja no, imel sem občutek, da ste tisti, ki imate težave aktivni ljudje, hoja, delo, šport ne ravno kavč in TV. Ampak očitno nima veze, en gib in je lahko problem.
