Citat:
Jasnega odgovora na zgornje vprašanje vam ob kriznih finančnih razmerah ne more dati živ bog. Lahko pa vas opozorimo na nekatere okoliščine. Banke že zaustavljajo posojila gradbenim investitorjem. Gradbeniki bodo začete projekte lahko zgradili, ampak, ali jih bodo lahko prodali? Kaj kaže statistika, kaj pravi industrija in po koliko bodo kvadratni metri? Neprimičninar Frano Toš pa vam pove, za koliko lahko znižate cene iz oglasov (več o tem tukaj [+]).
Foto: Aleš Beno
"Razlika med oglaševanimi in prodajnimi cenami še nikoli ni bila tako velika - odstopajo tudi po 20 odstotkov," pravi nepremičninar Frano Toš iz Interdoma.
Gradbeniki o recesiji ne govorijo radi, Blaž Miklavčič iz GH Holdingapa pove, da je najbolj hudo s posojili. "Ozračje se od pomladi precej slabša. Dolgoročnih posojil tako rekoč ni več mogoče dobiti: najdaljša ročnost je 12 mesecev, za dobre projekte je možnost obnavljanja posojil. Denar dobijo le investitorji v zanesljive projekte, ki morajo tako rekoč biti prodani že ob njihovi zasnovi," pravi Miklavčič, ki bo kljub vsemu v kratkem začel pripravljalna dela za poslovne prostore Gemini v BTC.
Foto: Aleš Beno
"Dolgoročnih posojil ni več mogoče dobiti, obresti so višje za vsaj dve odstotni točki," pravi gradbinec Blaž Miklavčič iz GH Holdinga.
In koliko jih kriza več stane? "Še pred kratkim je bila efektivna obrestna mera med 4,5 in pet odstotkov, zdaj je med sedem in 7,5 odstotka," pravi Miklavčič. Kljub vsemu Miklavčič padca cen ne pričakuje: "V zadnjih letih se je lovilo zamujeno, se delalo na zaloge, zdaj pa se bo večinoma le na povpraševanje, še posebej v Ljubljani," pravi. Težava pa je, kako hitro in po koliko se bodo lahko prodajali že zgrajeni objekti.
Tovšakova prodaja Celovške dvore v paketu
Sogovornika, ki bi povedal, ali jim že gre (zelo) za nohte, nam v SCT, največjem gradbenem podjetju pri nas, niso našli. V tretjem največjem, Vegradu, pa računajo, da svetovni finančni pretresi k nam prihajajo precej ublaženi. Njegova šefinja Hilda Tovšak pa priznava, da bo treba racionalizirati, da bodo morali biti bolj učinkoviti, prodajati zaloge in učinkoviteje izterjevati.
Kaj konkretno bo z novimi projekti, Tovšakova ne pove, pravi pa, da so za prihodnje leto polno zasedeni. Tudi natančnega odgovora, ali drži, da zaradi slabih razmer prodajajo celotni projekt Celovški dvori (833 stanovanj v Šiški v Ljubljani), in to po 1.900 evrov za kvadratni meter, medtem ko stanovanja v povprečju po 3.500 evrov za kvadrat, Tovšakova ni dala. "Za nas je vsak kupec dobrodošel. Vedno smo odprti za različne opcije. Za zdaj pa enote še prodajamo končnim kupcem." Tudi poslovne prostore Rotonda ob stavbi WTC so prodali, kot pravi, na željo kupcev. Viri sicer pravijo, da je to za tovrstni projekt nenavadno, ker se poslovne prostore večinoma oddaja. Rotonda bi morala biti zgrajena avgusta - da še ni, pa Tovšakova prav tako pripisuje željam kupcev.
Mali že pripravljeni zategovati pas
Od velikih gradbincev so odvisni podizvajalci, ki že leta tarnajo o plačilni nedisciplini v biznisu. Neuradno pa povedo, da je v zadnjem času še huje.
Tudi arhitekti na svoji koži čutijo slabše pogoje poslovanja. "Kriza se največkrat kaže v obliki še slabše plačilne discipline kot do zdaj, ko naročnike stisnejo v kot, se to pozna tudi na naših žepih," pravi ljubljanski arhitekt Aleš Košak. "Kot kaže, bo še slabše, zato vem, da bo treba stisniti zobe," pravi. Boštjan Vuga iz arhitekturnega biroja Sadar Vuga, ki sodi med večje v državi, pa pravi, da veliki arhitekti krize še ne občutijo. "Vprašajte me čez pol leta. Ljubljana je po desetih letih spanja končno dobila neki zagon in upam, da bo inercija dovolj močna, da bo prebrodila morebitno krizo," pravi Vuga.
"Zavirajo nas konkurenca, delavci in stroški"
V anketi statističnega urada (Surs) direktorji gradbenih podjetij navajajo: gradbeno dejavnost najpogosteje omejujeta velika konkurenca in pomanjkanje usposobljenih delavcev, vse pomembnejše omejitve pa postajajo tudi visoki finančni stroški, nezadostno povpraševanje in težave pri pridobivanju posojil. Spomnimo pa, da večino projektov izvajajo trije največji: SCT, Primorje in Vegrad, zato o kaki (pretirani) konkurenci pri nas ne moremo govoriti.
Še septembra lani je o nezadostnem po njihovih storitvah tarnalo le pet odstotkov celotnega gradbeništva po zaposlenih, letos septembra že 13 odstotkov. Visoki finančni stroški ovirajo 31 odstotkov gradbenih podjetij (lani septembra deset odstotkov), težave pri pridobivanju posojil pa ima deset odstotkov podjetij (lani septembra le trije odstotki).
Če gledamo samo gradnjo stavb, so se težave s pridobivanjem posojil letos septembra glede na lani povečale s štiri na 16 odstotkov anketiranih podjetij, težave z visokimi finančnimi stroški s 14 na 29 in težave z nezadostnim povpraševanjem s sedem na 14 odstotkov anketiranih podjetij glede na število zaposlenih. Če pogledamo samo letošnje leto in desezonirane podatke, je očitno, da so se težave pri pridobivanju posojil v gradbeništvu začele precej povečevati julija, visoki finančni stroški pa že junija.
Manjša pričakovanja pri naročilih in cenah
Surs anketno meri tudi obseg gradbenih del ter pričakovanja direktorjev gradbenih podjetij glede naročil, zaposlovanja in cen v gradbeništvu; podatki kažejo upadanje vseh pričakovanj, tako pri stavbah kot pri nizkih gradnjah (gradbenih inženirskih objektih). Kaj se bo dogajalo s cenami v prihodnjih treh mesecih? Delež tistih, ki še pričakujejo naraščanje cen, samo še za odstotek presega delež tistih, ki pričakujejo padec. Na to najbolj vplivajo majhna pričakovanja pri nizkih gradnjah, medtem ko je pri stanovanjskih stavbah še vedno 20 odstotkov več takih gradbenikov, ki pričakujejo, da bodo cene še naraščale.
Spomnimo, da anketa o poslovnih tendencah v gradbeništvu, ki jo mesečno izvaja Surs, v vzorcu zajema vsa velika in srednja gradbena podjetja ter dve tretjini malih, skupaj pa 91 odstotkov zaposlenih v gradbeništvu. Največja tri podjetja so SCT Ivana Zidarja, Primorje Dušana Črnigoja in Vegrad Hilde Tovšak.
Manj gradbenih dovoljenj za stavbe
Statistika izdanih gradbenih dovoljenj, ki jo povzema Bilten Banke Slovenije, pa nakazuje na verjetno umirjanje na področju visokih gradenj v prihodnje, saj je bilo v drugem četrtletju letos izdanih za 11 odstotkov manj gradbenih dovoljenj za gradnjo stavb v primerjavi z istim obdobjem lani. V drugem četrtletju letos je bilo izdanih tudi za 34 odstotkov manj gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanj.
Za zdaj je sicer aktivnost v gradbeništvu še vedno zelo velika. V prvih sedmih mesecih letos glede na isto lansko obdobje se je realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu zvišala za 22 odstotkov, in sicer pri visokih gradnjah za 17,2, pri nizkih pa za 25,8 odstotka. Medtem ko je gradnja cest še vedno zelo intenzivna, pa je očitno, da se umirja vrednost gradbenih del na stavbah: zadnja je julija letos glede na julij lani realno zrasla le še za 3,4 odstotka.
