Vidiš, že na začetku ga lomiš. Smo ti že poskušali dopovedati, da padanje krivulje ne pomeni prekuženosti, pa še kar trmariš.
Pri ploščini grafa in predpostavki, da je okuženih nekajkrat toliko, kot je dejansko izmerjeno, sklepamo, da je prekuženost nekje v rangu 25 - 30 %.
Če bi bil nivo prekuženosti tak, kot trdiš ti, krivulja novih okužb ne bi šla tako počasi dol, kot gre zdaj, ampak "eksponentno". Novih okužb praktično ne bi moglo več biti oz. v zelo majhnem odstotku, ker se virus ne bi imel kam širit.
Kot ti je bilo že neštetokrat povedano, je tvoj problem, da upoštevaš le podatke, ki ustrezajo tvojemu pogledu. Model prilagajaš svojemu cilju in ne realnosti. Spotoma delaš kup napak, ker ne upoštevaš predpostavk oz. delaš svoje, ki pa niso izpolnjene. Lep primer je smrtnost, kjer ignoriraš dejstvo, da vzorec smrti ni reprezentativen, ampak je populacijsko specifičen. Pa sem ti to povedal že velikokrat. Isto velja za
Pbutec-a in njegov vzorec učiteljev. Spet popolnoma specifičen, če nič drugega, so bili ves čas doma in izolirani. Torej ti rezultat testiranja učiteljev o celotni populaciji ne pove skoraj ničesar. Potem je tu padanje grafa, katerega ima vpliv kup dejavnikov. Od vremena, ukrepov, prekuženosti populacije, obveščenosti populacije, precepljenosti, naveličanosti in posledičnih sprememb vedenja dalje. Ampak si se v odgovoru zgoraj ti enostavno odločil, da ima od vseh teh dejavnikov vpliv le prekuženost, drugega pa nič. Ceteris paribus pa te fore, čeprav zanimivo ostali dejavniki niso konstantni. Ukrepe enostavno proglasiš za brezvezne in predpostaviš, da nimajo nikakršnega vpliva. No, iz prve roke (specialist internist predstojnik oddelka) ti lahko povem, da je letos primerov gripe bistveno manj kot pretekla leta. Kako, če ukrepi ne delujejo in nimajo smisla? Potem primerjaš med sabo države, ki niso primerljive. Od različne gostote poseljenosti, vedenja in osveščenosti, do ključnih detajlov, kot je npr. število opravljenih testov glede na velikost populacije. Zanemarjaš tudi dejstvo, da zaradi slabo razvitega zdravstva na podeželju ljudje sploh nimajo dostopa do zdravstva in da posledično marsikatera smrt nima pravilno določenega vzroka. Čez čaz bomo lahko lepo videli po presežnih smrtih, kakšno je v dotičnih državah dejansko stanje.
Nimam nič proti, da o stvareh razmišljaš, se trudiš razumeti in vleči zaključke. Imam pa precej proti temu, da samovoljno delaš predpostavke, ki ne veljajo, da izbiraš le podatke, ki potrujejo tvoje zaključke, ostale pa ignoriraš in da popolnoma ignoriraš stroko ter svoje zaključke razglašaš za edine pravilne, na kritiko se pa ne odzoveš z argumentacijo, ampak ignoranco. Sorry, ampak to ni znanstvena metoda.
Za zaključek še primer, kako napačna uporaba formule vodi v katastrofo: finančniki so pred finančno krizo 2008 na veliko uporabljali Gaussovo kopulo za modeliranje odvisnosti rizika finančnih inštrumentov. Pri tem jih je avtor članka, ki je predlagal ta model, ves čas svaril, da njihove ocene temeljijo na napačnih predpostavkah. Pa ga niso poslušali.
nemenabijat: zdaj pa hitro guglat, kaj sem napisal, da boš lahko spet kakšno posmehljivo oslarijo sestavil.