Covid-19 Covid 19 Navodila vlade

brane_new

Guru
10. feb 2008
7.603
1.152
113
Posnetek zaslona 2021-05-16 075851.jpg



Jaz tega ne razumem. So ti pogoji IN, IN, IN ali so ti pogoji ALI, ALI, ALI.
Zgornji primer razumem:
+test
+prebolevnost ali cepljenje

In to mislim pri vsakem naštevanju zahtev ali pogojev v povezavi z korono. Test je VEDNO pogoj, plus še en pogoj (različne možnosti)
 

sousis

Majstr
16. nov 2019
793
408
63
Poglej priponko 45416


Jaz tega ne razumem. So ti pogoji IN, IN, IN ali so ti pogoji ALI, ALI, ALI.
Zgornji primer razumem:
+test
+prebolevnost ali cepljenje

In to mislim pri vsakem naštevanju zahtev ali pogojev v povezavi z korono. Test je VEDNO pogoj, plus še en pogoj (različne možnosti)
Motiš se. Pogoji so ALI, ALI, ALI. Zadostuje ali negativni test, ali potrdilo o prebolevnosti ali potrdilo o cepljenju ali račun na podjetje. Če imaš račun na podjetje, ne rabiš nobenega testa ali potrdila.
 

Ytbnd

Guru
2. mar 2010
9.633
985
113
V bistvu so ga v kitajskem laboratoriju v Wuhanu, ampak po navodlih americanov, konkretneje, Faucija samega, ker so dobili prepoved od Obame, pa so outsourceali na Kitajsko, konkretneje v Wuhan, tam jim je pa usel. Stvari se zdaj ze kristalizirajo.

Od tu naprej:
Because, by a strange twist in the story, her work was funded by the National Institute of Allergy and Infectious Diseases (NIAID), a part of the US National Institutes of Health (NIH). And grant proposals that funded her work, which are a matter of public record, specify exactly what she planned to do with the money.

ter
4. The US role in funding the Wuhan Institute of Virology.

Kot tudi linki, ki se najdejo v plandemic 2
 
Nazadnje urejeno:

AndY1

Rusofil
Osebje foruma
18. sep 2007
18.445
1.998
113
Od tu naprej:


ter


Kot tudi linki, ki se najdejo v plandemic 2
Hvala za link. Sem prebral celoten tekst in v temi o virusu izpostavil kljucne dele.
 

sousis

Majstr
16. nov 2019
793
408
63
ksz

Cena zdravljenja: kako je barantanje premagalo matematiko​

Radodarno plačilo zdravljenja covida-19 je razgalilo težave, ki so se kopičile leta. Bolnišnice opozarjajo na številna podcenjena zdravljenja, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa na pomanjkljivo spremljanje stroškov v bolnišnicah. Okviri, ki odločajo o cenah v zdravstvu, so vse bolj zabrisani.


Za bolnike, ki čakajo na diagnozo ali zdravljenje, je dostop do pomoči še vedno otežen. V prvih mesecih letošnjega leta so v zdravstvu opravili občutno manj operacij in specialističnih pregledov kot v predkoronskem obdobju, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V prvem četrtletju so na primer našteli 73.150 operacij in posegov v akutni bolnišnični dejavnosti, kar je 6720 manj kot lani in 14.176 manj kot predlani. V času, ko se epidemija umirja in se bo moralo tudi zdravstvo postopno vračati k običajnemu delovanju, pa se še vedno vrstijo težave z osnovami. Plačila, ki jih bolnišnice prejmejo za svoje delo, tako niso nujno odraz dejanskih stroškov zdravljenj.

Selitev izgub​


Bolnišnice so lansko leto, čeprav so mnogi oddelki delovali le omejeno, z redkimi izjemami zaključile s plusom. To so jim po letih finančnih težav omogočile visoke cene zdravljenja bolnikov s covidom-19, o katerih je odločila vlada in segajo od 8000 do 46.833 evrov. Na ZZZS že mesece opozarjajo, da so taki zneski nevzdržni. Popravki morajo po njihovih besedah temeljiti na podatkih o dejanskih stroških, vztrajajo pa tudi pri tem, da bi morale nižje cene veljati že od letošnjega januarja. Lani so imeli 87 milijonov evrov primanjkljaja, so spomnili na ZZZS, konec letošnjega aprila pa ga je bilo že za 34 milijonov evrov.

Za tekoče pokrivanje obveznosti se morajo kratkoročno zadolževati pri državni zakladnici: letošnjega aprila na primer za 60 milijonov evrov.

V zdravstvenih zavodih so na drugi strani vseskozi zatrjevali, da še zdaleč niso v tako dobrem finančnem položaju, kot se zdi. Tako ni presenetljivo, da je predlog ZZZS, s katerim bi nekatere dosedanje priznane cene v primeru covida-19 letos oklestili za več kot polovico, v bolnišnicah naletel na nasprotovanje. »Bolnišnice bi bile potisnjene v izgubo,« so posledice, ki jih po njihovem prinaša predlog ZZZS, povzeli v novomeški splošni bolnišnici. Dejanski stroški zdravljenj covida-19 so po njihovi oceni višji za 35 do 40 odstotkov. V UKC Ljubljana pravijo, da s predlogom ZZZS niso seznanjeni. Ugotavljajo pa, da so veljavne cene pokrile stroške. Za največjo bolnišnico bi bilo tako sprejemljivo, če bi spremembe veljale od 1. junija in ne že od začetka leta.

Bolnišnice v času epidemije delujejo v posebnih pogojih, poudarjajo v celjski bolnišnici. Stroški so bili med drugim višji pri osebni varovalni opremi in zdravstvenem materialu, kar pri storitvah za celotno bolnišnico ni bilo upoštevano in so jih lahko zato pokrivali samo prek zdravljenj covida-19.

Od podcenjenih operacij do slabega pregleda​


Zadnjo besedo pri teh dilemah bo imela vlada. Prerekanje o plačilu za zdravljenje covida-19 pa je le eden od simptomov težav, ki so se nabirale skozi leta. Bolnišnice izpostavljajo vrsto zdravljenj, pri katerih priznane cene še zdaleč ne pokrijejo dejanskih stroškov.

Pri artroskopski operaciji rame je podcenjenost polovična, pri artrodezi stopala 40-odstotna, pri laparoskopskih operacijah kile pa 20-odstotna, so našteli v novomeški splošni bolnišnici. »Poseben problem predstavlja plačilo specialističnih ambulantnih pregledov, kjer je pregled plačan od 15 do 18 evrov, v revmatologiji 57 evrov, medtem ko so dejanski stroški pregleda višji tudi za 100 odstotkov in več,« so ponazorili.

Na ZZZS so spomnili, da so lani predlagali prenovo cen akutnih bolnišničnih obravnav na podlagi stroškovne analize. Ker ministrstvo za zdravje predloga ni sprejelo, so se prenove lotili sami. Na podlagi kontinuiranih stroškovnih analiz, kot jih na primer že opravljajo v Nemčiji, bo mogoče zagotoviti bolj realne cene in učinkovitejše poslovanje zdravstva, pričakujejo na ZZZS. Cene bi bilo treba po njihovem na ta način popravljati najmanj enkrat na leto.

Tajnikar: Mreža ne obstaja​


Sistema skupin primerljivih primerov (SPP), na katerem večinoma sloni plačilo za delo slovenskih bolnišnic, ni v skoraj dveh desetletjih od uvedbe nihče revidiral, je spomnil ekonomist Maks Tajnikar. »V tujini se s tem ukvarjajo velike ekipe. Okoliščine se spreminjajo, saj je treba vgrajevati nove tehnologije, zdravstveni sistemi pa se soočajo tudi z novimi boleznimi, kot je covid-19.« Zavodu za zdravstveno zavarovanje ne bi bilo treba čakati na vsakokratno vlado ali ministrstvo za zdravje, je opozoril. Bolnišnicam so dosedanje razmere do neke mere ustrezale, je dodal naš sogovornik, saj se je financiranje prilagajalo njihovim stroškom. Na razgrajevanje sistema spodbud, ki je bil s SPP prvotno smotrno zastavljen, pa je pokazala še epidemija. »Napaka je, da zdravljenj covida-19 v Sloveniji nismo umestili v skupine primerljivih primerov in naredili ustrezne kalkulacije.«

Bolnišnice so si finančni položaj tako popravile zgolj z zdravljenjem večjega števila bolnikov s covidom-19, je opozoril Tajnikar, ki vidi rešitev v holdingu državnih bolnišnic. Tako bi lahko namreč znova govorili o skupnih ciljih: »Zdaj vsaka bolnišnica deluje, kot bi bila v lasti svojega direktorja, mreža pa dejansko ne obstaja.«

Kaj vse manjka​


Bolnišnice podatkov o stroških po pacientu po oceni ZZZS večinoma še ne spremljajo, kot bi bilo treba, enotna metodologija pa ni predpisana. Prav tako ni vzpostavljen enoten informacijski sistem, ki bi omogočal nacionalne stroškovne analize, so pojasnili. Takšne razmere so se ne nazadnje pokazale tudi pri zdravljenju bolnikov s covidom-19. Med bolnišnicami, ki so jih vzeli pod drobnogled, je imel po ugotovitvah ZZZS le UKC Ljubljana »do neke mere ustrezne in uporabne podatke«, ki omogočajo stroškovno analizo.
 

LeQuack

Guru
26. avg 2007
4.148
824
113
37
Lj
Bolnice nimajo motivacije da bi delovale racionalno, ker zmeraj dobijo denar ne glede na zgubo ki jo naredijo.
 

sousis

Majstr
16. nov 2019
793
408
63
No pa še en zanimiv članek... Sicer mislim, da so na Hrvaškem nekaj časa imeli mogoče premile ukrepe, ampak lej ga zlomka, kljub temu jim ne ležijo mrtvi po ulicah.

Terme – gostje frustracije zaradi vladnih ukrepov stresajo na zaposlene​


Vladne omejitve za zmanjšanje tveganja in širjenja okužbe z novim koronavirusom so tako rigorozne, nesmiselne in neživljenjske, da jih v praksi ni mogoče izvajati, gostje pa nezadovoljstvo stresajo na zaposlene, opozarjajo v slovenskih termah. Preverili smo, kako je s tem na Hrvaškem.


Medtem ko v slovenskih termah, ki so bile od lanskega oktobra do konca letošnjega aprila zaradi epidemije covida-19 zaprte, od vlade še vedno zaman zahtevajo »človeške« ukrepe, so razmere na Hrvaškem popolnoma drugačne. Nuša Korotaj, direktorica prodaje in marketinga v Termah Sveti Martin na Muri v bližini meje s Slovenijo, poudarja, da delujejo nemoteno. Hrvaška vlada namreč ves čas trajanja epidemije ni izdala nobenega sklepa, da bi bilo treba terme začasno zapreti. Nekatere so poslovanje ustavile same, ker niso imele gostov. »Hrvaškim hotelirjem je že zato znatno lažje kot slovenskim. Naše terme nemoteno obratujejo vse od maja 2020. Ukrepi so sprejemljivi, zato lahko normalno poslujemo. Sistem je zelo dobro postavljen in funkcionira brez okužb, hrvaški hotelirji pa nismo poslovno tako zelo prizadeti, kot so kolegi čez mejo,« priznava Korotajeva.

Pri nas lahko plavajo le hotelski gostje​


Slovenski hoteli so smeli med prvomajskimi prazniki gostom ponuditi največ trideset sob, ne glede na velikost hotela, zdaj imajo lahko večji objekti odprto polovico zmogljivosti, tisti z do šestdesetimi sobami pa še vedno največ trideset. Na Hrvaškem tovrstnih omejitev ni bilo. »Pri nas ima lahko hotel že od vsega začetka zasedene vse sobe,« odgovarja Nuša Korotaj. Pri njih lahko v nasprotju s Slovenijo bivajo vsi gostje, ne glede na PCT-pogoje, torej ne glede na to, ali so preboleli covid-19, ali imajo negativen izvid testa oziroma ali so bili cepljeni. Tudi zaposlenim se ni treba testirati, kot se morajo testirati pri nas. Morajo pa tako zaposleni kot hotelski gostje in dnevni obiskovalci tudi na Hrvaškem spoštovati osnovne previdnostne ukrepe, kot so obvezna uporaba zaščitnih mask v notranjih prostorih, ohranjanje predpisane razdalje med osebami, razkuževanje rok itd.

Stacionarni gostje lahko na Hrvaškem koristijo prav vse storitve, ki jih ponuja hotel. Uporabljajo lahko tudi velnese, ki so pri nas po enem od prejšnjih odlokov še vedno zaprti, delujejo pa lahko storitve za dobro počutje, kar koli že pomeni ta novonastala terminologija. V slovenskih termah lahko bazene še vedno uporabljajo le hotelski gostje, dnevni obiskovalci pa ne. »Na kopanje, v savno in na masaže lahko sprejmemo tudi dnevne goste. Omejitev imamo le pri gostinski ponudbi za dnevne goste, ki jih lahko postrežemo samo na terasi,« pa našteva direktorica prodaje in marketinga v hrvaških Termah Sveti Martin.

Samopostrežni bife je na Hrvaškem dovoljen​


Slovenski vladni odlok zapoveduje tudi strežbo izključno pri mizah, razdalja med njimi mora biti najmanj tri metre. »Ta ukrep je še toliko bolj nerazumljiv, ker lahko v slovenske hotele vstopijo samo gostje, ki so bodisi preboleli covid-19 bodisi so cepljeni ali testirani,« opozarja Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Na Hrvaškem je tudi v tem pogledu drugače. Mize in stoli v restavracijah morajo biti med seboj oddaljeni poldrugi meter. Glede strežbe so po navedbah Korotajeve sicer dobili priporočila, toda na koncu se je vsak hotel sam odločil, kaj je za njihov objekt najbolj optimalno. »V naših termah imamo že od vsega začetka samopostrežni bife za vse penzionske obroke, kakršnega smo imeli tudi pred epidemijo, s to razliko, da morajo gostje nositi zaščitne maske, hrano pa si jemljejo z rokavicami,« nam je opisala Korotajeva.

Kolikšna pa mora biti razdalja med ležalniki in koliko vodne površine je predpisane na posameznega kopalca v hrvaških termah? »Pred časom je bila omejitev štiri kvadratne metre po kopalcu, nedavno pa smo to spremenili. Med ležalniki mora biti poldrugi meter razmaka. To je tudi podlaga za izračun, koliko ljudi sme vstopiti v prostor. Tudi uporabniki savne morajo biti med seboj načeloma oddaljeni meter in pol,« nam je razložila Nuša Korotaj. Tudi v slovenskih termah pričakujejo sprostitev pri uporabi bazenskih kompleksov in savn po enakih merilih, kot so veljala lansko pomlad. To pomeni razdaljo med ležalniki 1,5 metra, štiri kvadratne metre vodne površine na kopalca, v savnah pa poldrugi meter razdalje med uporabniki.

V hrvaških termah manj omejitev, a nič okužb​


V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč poudarjajo, da so tudi najnovejši vladni ukrepi, ki veljajo od včeraj, znova nepopolni. »Z veliko težavo se prebijamo čez njih, da bi ugotovili, kaj lahko počnemo in česa ne.« Nuša Korotaj iz hrvaških Term Sveti Martin pojasni, da so ukrepi pri njih, kar zadeva turistične objekte, ves čas bolj ali manj enaki. »Prilagoditve so minimalne, zato jih zlahka vpeljemo v prakso, ne da bi nam drastično omejile ali otežile poslovanje,« pove sogovornica in zagotovi, da kljub bistveno milejšim ukrepom, kot veljajo v Sloveniji, in kljub neprekinjenemu poslovanju vse od lanskega maja v njihovih termah v tem času niso imeli niti enega gosta, pozitivnega na koronavirus. Še vedno pa jih obiskujejo pretežno domači gostje. Od velikonočnih praznikov sicer opažajo manjši porast tujcev, predvsem Slovencev in Avstrijcev, vendar gre za zanemarljivo število, saj zanje za prehod meje veljajo PCT-pogoji. Dodajmo, da gredo lahko Slovenci, ki imajo dokazilo, da so preboleli covid, da so bili cepljeni oziroma imajo negativen test, v hrvaške terme tudi zgolj na kopanje.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Ytbnd

AndY1

Rusofil
Osebje foruma
18. sep 2007
18.445
1.998
113
Mi imamo pa poleg vsega tega še zahtevan PCR test za vstop v državo.

Kam bo šel turist? Naj pomislim...
 

Ytbnd

Guru
2. mar 2010
9.633
985
113
Nazadnje urejeno:
  • Všeč mi je
Reactions: AndY1

Ytbnd

Guru
2. mar 2010
9.633
985
113
Kanada, Ontario - Toronto
The stay-at-home order, now extended until June 2, is pretty clear: “You are not allowed to gather indoors or outdoors with anyone you do not live with, except one other person from outside of the household that lives alone.”


But it wasn’t protests that made the light go off for me. It was something else, something much smaller.

It happened Friday afternoon, as the week was just wrapping up. The weather had quickly warmed up and people were heading outside as soon as online school and work schedules allowed.

I passed by a park and saw several families who had gathered to set up a small soccer game for little ones. They’d placed a few orange cones in the park and watched as the tots kicked the ball around.

That was illegal, very illegal, on multiple levels: No gatherings. No use of sports fields. No organized games.

Če bi kaj takega bral leta prej, bi mislil, da je pisec znorel.
 

AndY1

Rusofil
Osebje foruma
18. sep 2007
18.445
1.998
113
Je kaj cudnega? Prej so vsako smrt 28 dni po pozitivnem PCR testu tretirali kot Covid smrt, zdaj pa, ko umre cepljeni, iscejo vse druge razloge za smrt, samo cepivo pa sigurno to ni. Tudi da bi bilo cepivo povod za smrt. Ne ne ne, kje pa.
 

sandra

Guru
10. dec 2007
2.687
522
113
Je kaj cudnega? Prej so vsako smrt 28 dni po pozitivnem PCR testu tretirali kot Covid smrt, zdaj pa, ko umre cepljeni, iscejo vse druge razloge za smrt, samo cepivo pa sigurno to ni. Tudi da bi bilo cepivo povod za smrt. Ne ne ne, kje pa.
Sam se boš cepil ker bo to slej kot prej pogoj za šiht. Edino dosedaj bi lahko izbiral sedaj te pa bodo kar pač teta dobi v roke.
 

Pbutec

100. registrirani uporabnik
20. jul 2007
13.834
2.592
113
Marlbor
Sam se boš cepil ker bo to slej kot prej pogoj za šiht. Edino dosedaj bi lahko izbiral sedaj te pa bodo kar pač teta dobi v roke.
Itak je jasno, da se bo slej ko prej moral cepiti vsak, ki bo želel živeti. Bomo pač dobili prvo dozo takrat, ko bodo eni že na šesti dozi. Naslednjih 20 let teh režima bo dolgih.
 
2. okt 2007
2.052
890
113
ni mi jasno, zakaj naši med pogoj PCT ne uvrstijo tiste cepljene z enim odmerkom... po drugi strani pa je za prehod v Avstrijo dovolj 22 dni po prejemu 1. odmerka bilokaterega cepiva...

da pa vztrajajo pri vzstopu v SLO samo s PCR testom, pa je itak budalaščina, če je za večino držav dovolj hitri test
 

Romzi

Guru
4. sep 2008
9.349
3.269
113
Dobrova pri LJ.
Možgan Hojsa razmišlja o tem, kako Slovencem čimbolj zasrat vrnitev v Slovenijo.
Tukaj se domet možgana konča in ne pridemo do vprašanja ali si želimo morebitnim turistom zasrat prihod v Slovenijo.