Kje začneva? Pri šolah? Sistemska rešitev, ena izmed potrebnih, so navodila in pravila ustnega in pisnega ocenjevanja s strani ministrstva. Tako so pa zadeve prepuščene ravnateljem, tam kjer pa še ravnatelj to ni, pa učiteljem samim. Posledica nerešitve so ekscesi v smislu štumfa na glavo za preprečevanje plonkanja, do normalnega so vse barve mavrice. Nadalje, potrebna bi bila odločitev na ravni države (spet ministrstvo) o prioritetah. Razne glasbe, telesne vzgoje, gospodinjstva in podobne zadeve letos pač dat na eno oceno v letu. Pomembne predmete, kot so matematika, slovenščina, fizika itd pa dat v ospredje. Tko so pa anomalije, da imajo zoom iz glasbe trikrat na teden, za matematiko je pa PDF na spletni učilnici, al jim pa učitej telovadbe predava prek zooma pravila košarke. Narejeno ni bilo nič. Razen par odlokov, ki jih je bruhnila ministrica in milion strani navodil od NIJZ. Pa v prvem valu sem štekal, tokrat je bil čas za pripravo.
Za DSOje, že obvezno testiranje zaposlenih in protokol vstopa in izstopa bi mogoče kaj pomagal, ne vem. Tako so pa seveda spet zadeve prepuščene direktorjem, stanje pa podobno kot v šolah. Nekje je ok, drugje povprečno, nekje porazno. Nekaj bi priopomoglo verjetno. Kot pa že tu lahko slišimo, mora od enga žena delat bolana v DSO....zanimivo ne.
Pod črto, država drugega ni dala od sebe, kot prepovedi, omejitve nekatere smiselne, druge ne. Na sistemskih ukrepih je pa padla na celi črti.
www.rtl.hr
kar se nas tiče (službeno) je konec tega vala.
