No ja, poznalo se bo da bo ena generacija zdravnikov manj, pa avtomehanikov, pa učiteljev, pa kuharjev ... glede na povprečje je letnik "velik" okoli 20k otrok (torej 1% prebivalstva) in toliko bo direkten primankljaj v globali na trgu dela. Realno ni to nič oz. težko bi imelo recimo to vpliv na ekonomijo in ostalo.
Bolj ima vpliv en drug problem. Vseh otrok doma sedaj je 300k, dodatnih 150k pa se jih (ne)ustrezno šola na daljavo. Od teh 300k jih 150k rabi varstvo (10 let ali manj), torej je doma vsaj 150k staršev. Smo torej na številki 500k (več kot 1/4) slovenije, ki namesto da bi se šolala (posredni vpliv na proračun) ali pa aktivno prispevala v proračun sedaj sedi doma. Treba je vedet da stroški z izobraževalnim sistemom pa tečejo normalno dalje, učitelji dobivajo plače, šole se ogreva, vzdrževanje mora potekat. Šolstvo je naejvečji porabnik slovenskega proračuna, šele potem pride sociala. Realno govorimo o 1.7 miljarde stroška (vir: proračun RS). Ta strošek ni nič manjši če vsi sedijo doma. torej po domače vsak dan ko otrok ni v šoli gre 5 miljonov EUR v luft. En teden ni šole, puff 25 miljonov je šlo, 1 mesec ni šole, puff 100 miljončkov pa-pa. (brez upoštevanja tega da gospodarstvo stoji, torej da 100k staršev sedaj ostaja doma in namesto da bi prispevali kaj v ta proračun so še celo na bremenu države oz. tega istega proračuna).
Sedaj nagradno vprašanje, če bo državni proračun v primankljaju kje bo največ odrezano? Ja tam kje se porabi največ, torej v šolstvu. Kaj sledi? Poleg tega da bodo "sončki" par tednov ali mesecev v "izobraževalnem" deflicitu bodo najbrž tudi v prihodnosti prikrajšani za kvalitetno izoibraževanje. Realno vsaj 10 let ne bo proračun tak kot mora bit zaradi covid19, torej bo sistem pridelal cca. 200k kadra ki nebo deležen dosedajšnje ravni izobraževanja. Tole pa zna konkretno spremeenit stanje v državi čez čas.
