V končni fazi gre vedno za denar. Razen če ti mogoče pro-bono delaš?
Primarno pa gre za delovne razmere, s čimer pa se nihče noče ukvarjat. Ker je to dolgotrajen postopek, ki ne da rezultatov pred naslednjimi volitvami. Zato se z razmišljanjem o prihodnosti nihče ne ukvarja, vedno je lažje še malo več denarja dat. Do bridkega konca.
Saj si pismen, si si prebral pogajanja za točno te osebke?
Na rtv si lahko povzetek prebereš.
In zdaj se minister po prsih tolče, da bodo ostali.
In kaj bodo z ostalimi par 100 radiologi. Oni so manj vredni?
Delovne razmere my ass
Zdaj se bo počasi zacelo placevati racune za Golobove eskapade. Pa smo sele pri zdravstvu, ki je bila res njegova prioriteta in tu škoda ena vecjih, ampak vse ostalo tudi nanese. Ucinkovit je bil samo v tem, kako spremeniti v drek vse, cesar se je dotaknil.
Absolutni krivec vsekakor ni Golob.
Zdravstvu se je samo lepo zgodil golob, najebali bomo vsi razen presvetlih, ki jih "primanjkuje".
Odobrili so orodje... Kar nekaj misisipija bo se preteklo, da bodo pustili odlocitve. Meanwhile in EU: https://www.openevidence.com/
Kaj pa danes delajo radiologi, da služijo denar? odčitavajo slike (ki jih ali pa ne pogledajo, pacienta (90% njih) ne vidijo od blizu) in to zna AI bistve bolj zanesljivo (ne utrudi se) in bistveno hitreje.
Seveda bodo radiologi ostali, vendar ne toliko.
medicina na veliko izkorišča mnogo tehnologij, tudi AI in robote in vse kar še obstaja. ze en čas, preden je Janez zazijal ob tem. Ampak je pa tudi najbolj regulirana in strogo nadzorovana zadeva od vseh. In kot rečeno, mnogo vode bo preteklo, preden se bo dopustilo, da nad vsem bedi nečlovek. Gor je lep primer, kako se EU loteva, ki je vseeno boljša referenca za naš prostor kot ZDA.
Poleg tega AI je samo računalnik, nekaj je treba vseeno notri vnesti in v medicini je vedno nekaj novega. Sam ne pogrunta ničesar. Poleg tega si se zataknil na tem, da ne vidijo pacienta, dostikrat pa vidijo njegovega kakega drugega zdravnika drugih specialnosti, ki jih AI ne in vnesejo v možgane druge podatke, ki jih rutinsko ni in AI ne zna z njimi delati. Interdisciplinarnost in medsebojna interakcija in posledični mindflow je rak rana AI. On zna štancat, v čemer je pa neprimerno učinkovitejši. Tendenca in želja ne gre v smeri AI namesto radiologa, ampak AI+radiolog. Ob staranju prebivalstva in rastjo potreb po zdravstvu se jim še dolgo ne bo tresla hlača.
Poleg tega AI je samo računalnik, nekaj je treba vseeno notri vnesti in v medicini je vedno nekaj novega. Sam ne pogrunta ničesar. Poleg tega si se zataknil na tem, da ne vidijo pacienta, dostikrat pa vidijo njegovega kakega drugega zdravnika drugih specialnosti, ki jih AI ne in vnesejo v možgane druge podatke, ki jih rutinsko ni in AI ne zna z njimi delati. Interdisciplinarnost in medsebojna interakcija in posledični mindflow je rak rana AI. On zna štancat, v čemer je pa neprimerno učinkovitejši. Tendenca in želja ne gre v smeri AI namesto radiologa, ampak AI+radiolog. Ob staranju prebivalstva in rastjo potreb po zdravstvu se jim še dolgo ne bo tresla hlača.
Malo off-topic
AI+radiolog ni ravno magična kombinacija, po nekaj časa sobivanja, pride do deskilling in so zdravniki slabši prognostiki, ko jim ugasneš AI.
A study published in The Lancet Gastroenterology & Hepatology found that doctors relying on Artificial Intelligence (AI) can actually become worse at their jobs without the technology. AI assistance made clinicians overly dependent, leading to a loss of key diagnostic skills when the AI was turned off
to ni lastno ne AIju ne medicini. vsako orodje, ki odnese nekaj tlake, prinese nekaj potuhe.
npr... še vsak računovodja, ki je na peš računal v zvezek, je v tem postal slabši po tem, ko je računalnik dobil. tisti, ki so štartali z računalniki, peš sploh ne znajo. Ali je kvaliteta računovodstva padla, ali je manj natančno, ali je napak več? ali je računovodja postal nepotreben poklic?
npr... še vsak računovodja, ki je na peš računal v zvezek, je v tem postal slabši po tem, ko je računalnik dobil. tisti, ki so štartali z računalniki, peš sploh ne znajo. Ali je kvaliteta računovodstva padla, ali je manj natančno, ali je napak več? ali je računovodja postal nepotreben poklic?
Ja, en kup obljub, analiz, delovnih teles in sklepov.
Ker iz tega kot običajno ne bo nič (kar nas uči 30 let zgodovine SLO zdravstva), ostane pač edino višje plačilo.
Treba bo delat na številu zdravnikov, takšnih in drugačnih. Za kar moraš imeti prostore, kader, profesorje, asistente, učne bolnice, mentorje, ... česar trenutno vsega primanjkuje.
Potem moraš motivirat bodoče študente, kar prejšnja vlada s svojim odnosom do zdravnikov vsekakor ni počela.
Da pa se rezultati takšnih sprememb poznajo, pa traja 15+ let.
In glede na to, da nimamo nobene strategije, da vsaka vlada na glavo obrne vse sklepe prejšnje, tudi ni upanja, da bo čez 15 let kaj bolje.
Torej ostane edino "podkupovanje" z denarjem.
Lahko obračaš kakor želiš, dotičnim je moto bil denar, ce je verjeti vodstvu bolnice
Politično nastavljenemu vodstvu bolnišnice ne verjamem ničesar. Smo videli, kako se je to obneslo s Kavčičem v Novem Mestu. Osebno vem, kako se je razpletlo z nastavljencem v Slovenj Gradcu. Podobno se odvija v UKC, ko Jug pokrije vsako Golobo nebulozo. Problem je le, ker bo zdaj nihalo zanihalo na drugo stran. Nikomur pa ne pride na misel delati v dobro ljudstva.
slabša oskrba =/= slabše deloŠe Claude analiza:
Preden radiologe označimo za "izsiljevalce", velja pogledati širšo sliko: gre za specialiste, ki jih v državi primanjkuje in katerih delo neposredno vpliva na preživetje pri možganski kapi ali akutnih krvavitvah.
Zahteva po ustreznem vrednotenju takega dela ni pohlep, temveč posledica let podhranjenega sistema, ki se je vrzeli navadil reševati z apeli na požrtvovalnost namesto s sistemskimi rešitvami. Zdravniška zbornica opozarja prav na to – da gre za vprašanje spoštovanja stroke in pravočasnega reševanja opozoril, ne za spor enega oddelka.
Če želimo stabilno urgentno mrežo, moramo nehati krivdo za posledice podhranjenega sistema nalagati tistim, ki v njem še vztrajajo.
Za objektivno sliko velja ločiti preverljiva dejstva od nasprotujočih si razlag strani v sporu. Po poročanju neodvisnih medijev se je način vrednotenja dežurstev spremenil: prej se je ob klicu v bolnišnico obračunalo več ur dela, po novem naj bi bili zdravniki plačani le za dejanski čas posega – ne šteje se čas med klicem in posegom: zbujanje, priprava, vožnja v bolnišnico, ocena stanja. Tak sistem ima logično posledico, na katero opozarjajo zdravniki sami: pri možganski kapi je za bolnika najbolje, da je poseg opravljen čim hitreje, zdravnik pa je zato plačan manj, kot če bi isti poseg trajal dlje.
Ni sporno niti to, da tudi vodstvo UKC-ja Maribor priznava, da zakonodaja neustrezno vrednoti stalno pripravljenost v primerjavi z rednim dežurstvom – gre torej za sistemsko, ne le individualno zaznano težavo.
Sporne ostajajo številke o zahtevanih plačnih razredih, kjer se izjave strani razhajajo. Dejstvo je, da zdravljenje možganske kapi v regiji pokrivajo le trije interventni nevroradiologi – dežurna rotacija daleč pod evropsko priporočenim minimumom (CIRSE priporoča vsaj 1:6 za trajnostno 24-urno pokritost).
Praktično to pomeni skoraj vsako tretjo noč v neprekinjeni pripravljenosti, leta in leta, brez realne možnosti za normalno družinsko življenje ali dovolj počitka.
Takšna žrtev bi morala biti vsaj finančno primerno ovrednotena; to ni razvajenost, temveč minimalen pogoj za vzdržnost dejavnosti.
Gre sicer za sedem specialistov (štirje interventni radiologi, trije nevrointerventni radiologi) od skupno 32+ radiologov v UKC-ju.
Preden radiologe označimo za "izsiljevalce", velja pogledati širšo sliko: gre za specialiste, ki jih v državi primanjkuje in katerih delo neposredno vpliva na preživetje pri možganski kapi ali akutnih krvavitvah.
Zahteva po ustreznem vrednotenju takega dela ni pohlep, temveč posledica let podhranjenega sistema, ki se je vrzeli navadil reševati z apeli na požrtvovalnost namesto s sistemskimi rešitvami. Zdravniška zbornica opozarja prav na to – da gre za vprašanje spoštovanja stroke in pravočasnega reševanja opozoril, ne za spor enega oddelka.
Če želimo stabilno urgentno mrežo, moramo nehati krivdo za posledice podhranjenega sistema nalagati tistim, ki v njem še vztrajajo.
Za objektivno sliko velja ločiti preverljiva dejstva od nasprotujočih si razlag strani v sporu. Po poročanju neodvisnih medijev se je način vrednotenja dežurstev spremenil: prej se je ob klicu v bolnišnico obračunalo več ur dela, po novem naj bi bili zdravniki plačani le za dejanski čas posega – ne šteje se čas med klicem in posegom: zbujanje, priprava, vožnja v bolnišnico, ocena stanja. Tak sistem ima logično posledico, na katero opozarjajo zdravniki sami: pri možganski kapi je za bolnika najbolje, da je poseg opravljen čim hitreje, zdravnik pa je zato plačan manj, kot če bi isti poseg trajal dlje.
Ni sporno niti to, da tudi vodstvo UKC-ja Maribor priznava, da zakonodaja neustrezno vrednoti stalno pripravljenost v primerjavi z rednim dežurstvom – gre torej za sistemsko, ne le individualno zaznano težavo.
Sporne ostajajo številke o zahtevanih plačnih razredih, kjer se izjave strani razhajajo. Dejstvo je, da zdravljenje možganske kapi v regiji pokrivajo le trije interventni nevroradiologi – dežurna rotacija daleč pod evropsko priporočenim minimumom (CIRSE priporoča vsaj 1:6 za trajnostno 24-urno pokritost).
Praktično to pomeni skoraj vsako tretjo noč v neprekinjeni pripravljenosti, leta in leta, brez realne možnosti za normalno družinsko življenje ali dovolj počitka.
Takšna žrtev bi morala biti vsaj finančno primerno ovrednotena; to ni razvajenost, temveč minimalen pogoj za vzdržnost dejavnosti.
Gre sicer za sedem specialistov (štirje interventni radiologi, trije nevrointerventni radiologi) od skupno 32+ radiologov v UKC-ju.
Podobne teme
- Izbrisan uporabnik #488
- Čvek