zamejitev rasti cen hrane

Svašta....
Kar 200g ga ostane v flajs mašini

Samo, če tebi ostane v mesoreznici 200g cenejše svinjine od predhodnega kupca in če je mesar dal notri 1,2kg, mora tudi ven priti 1,2kg. 1kg pride ven samo, če vsakič spuca mašino.
Pustimo sedaj, da v mašini ne ostane 200g.

Kolikor pojemo mesa in koliko ga pridelamo v SLO, ne verjamem, da lahko kupiš SLO meso v sloveniji. Če pa ga že, je pa vprašanje ali ga je 10%? Še posebej mesarji v večjih trgovinah...
Ali je še pravilo, da če krava iz Romunije, potem pa obdelana v SLO tovarni, da je potem to proizvod SLO? Včasih vem da je to bilo...

Torej 200 od tvojega mletja. In 200 od prejšnega meltje in 200 ...
Notri je v 8h siguren 2 kg.
Ti je pa mletaga navagal natančno.
Mesarji so bili od nekdaj nafrigani. Prvi je imel bife, hči pa frizeraj

Kot navadno, novinarji niti ne znajo smiselno povzeti povedanega...
Problem je obraten, slovenskih telet ni oziroma jih močno primanjkuje. Zaradi tega se za rejo živine uvažajo teleta, ki jih potem kmetje pitajo in na koncu prodajo v klavnico za meso. Ker je zaradi različnih dejavnikov pričelo primanjkovati telet tudi v tujini so le-ta dražja, to pa posledično pomeni tudi višjo ceno bika do klavnice. Ergo - dražje meso.
Goveje živine, spet zaradi različnih dejavnikov, primanjkuje po celi Evropi, zaradi tega cene živali rastejo. Klavničarji iz sosednjih držav (predvsem Avstrija in Italija) vedno odkupujejo del slovenske živine, sedaj, ko je pomanjkanje pa še bolj intenzivno, kar ponovno potiska ceno navzgor.

Precej prodajalcev (mesnic) ima prodajno politiko, da se trudijo prodajati meso SLO porekla, pomeni da je rojeno, rejeno, zaklano in razsekano v Sloveniji, pri akcijskih ponudbah pa to večinoma ne velja, ne toliko zaradi razlike v ceni, ampak ker slovenske klavnice niso sposobne v kratkem času zagotoviti količine določenega kosa mesa, ki ga potrebuje večja trgovska veriga za akcijsko ponudbo. Trenutna razlika med nabavnimi cenami govedine in svinjine v SLO in ostali EU je zanemarljiva.

Na tisti problem št.1, konkretno pa; zamenjaj mesarja oziroma mesnico, taka zadeva spada pod nepoštene prakse oziroma zavajanje. Prav tako, če kupiš mleto meso naj ga zmelje in stehta tisto, kar ti da v vrečko, kaj je delal prej tebe kot kupca ne zanima.

Uporabnik brane_new je napisal:

Torej 200 od tvojega mletja. In 200 od prejšnega meltje in 200 ...
Notri je v 8h siguren 2 kg.
Ti je pa mletaga navagal natančno.
Mesarji so bili od nekdaj nafrigani. Prvi je imel bife, hči pa frizeraj

Klikni za razširitev

Logika ti ni "najjača strana".

Vedno je v mesoreznici samo 200g mesa od prejšnjega mletja. Če imaš srečo je not 200g pljučne (ja tudi taki kupci obstajajo), če nimaš pa pač 200g "žvarovne".

Ko pa poslušaš našo kmetijsko ministrico, sploh ne ve o čem govori oziroma v 10 minutah nič ne pove.
Kmetje se pritožujejo , da razni ukrepi, ki jih sprejema ministrstvo dviguje stroške proizvodnje, ona pa skliče sestanek in se čudi, zakaj se hrana draži.

Potem pa zmaga njena izjava "da nižji DDV na ključne prehrambene izdelke" je samo populistična zadeva in ne bi nič spremenil. Mater, pa kam je ona godila v šolo.

Itak bi nižja stopnja DDV že sedaj morala biti za prehrano, to je ja osnova preživetja, ne pa da država še na tem bogati.

Edina stvar s katero se z njo strinjam je, da nižja stopnja DDV sama po sebi ne prinese nižjih cen, če ni zadaj varovalk, ki preprečujejo dvig osnovne cene v celotni verigi. Konec koncev, to pri osnovni štruci kruha za 1€ pomeni znižanje za cca 5 centov - ja vem kamen, na kamen,...

Uporabnik kajn je napisal:

Kolikor pojemo mesa in koliko ga pridelamo v SLO, ne verjamem, da lahko kupiš SLO meso v sloveniji. Če pa ga že, je pa vprašanje ali ga je 10%? Še posebej mesarji v večjih trgovinah...
Ali je še pravilo, da če krava iz Romunije, potem pa obdelana v SLO tovarni, da je potem to proizvod SLO? Včasih vem da je to bilo...

Klikni za razširitev

Seveda lahko kupiš slovensko meso. Vsak vikend na tržnici ali pa takrat, ko je na voljo pri slovenskem kmetu. Ne v večjih trgovinah, ampak iz rok kmetice. Slovensko meso v večjih trgovinah pa je najbrž nekaj takega, kot bi hotel pri vulkanizerju kondome kupit...blizu, ampak ne čist ok (slovensko meso iz Romunije, kot praviš).

Uporabnik mistique je napisal:

Seveda lahko kupiš slovensko meso. Vsak vikend na tržnici ali pa takrat, ko je na voljo pri slovenskem kmetu....iz rok kmetice.

Klikni za razširitev

ni čudno da imamo tako vlado, če eni še verjamejo v dedka mraza.

A če rečem, da je meso ekološko, mi bo Miklavž prinesel kaj?

BuDi, natankaj avto pa se zapelji recimo k Orešnikovim, ker pa očitno ne podpiraš slovenskega kmeta (ampak raje tuje trgovce) niti ne veš, da njihove izdelke lahko kupiš tudi na ljubljanski tržnici.

Aja, on topic, zamejitev rasti cen hrane je podobno oksimoronska, kot okolju prijazen avto. Brezplačne zamejitve pač ne bo. Saj je to jasno že iz tega, kar v tej temi pišete tisti, ki področje poznate. Meso (in druge surovine) se uvaža. Ministrici sicer res ni jasno, ampak ona bo samo iz našega levega žepa vzela in dala trgovcem, to kar bi jim mi iz desnega.

Uporabnik haloski_pepek je napisal:

Ko pa poslušaš našo kmetijsko ministrico, sploh ne ve o čem govori oziroma v 10 minutah nič ne pove.
Kmetje se pritožujejo , da razni ukrepi, ki jih sprejema ministrstvo dviguje stroške proizvodnje, ona pa skliče sestanek in se čudi, zakaj se hrana draži.

Potem pa zmaga njena izjava "da nižji DDV na ključne prehrambene izdelke" je samo populistična zadeva in ne bi nič spremenil. Mater, pa kam je ona godila v šolo.

Itak bi nižja stopnja DDV že sedaj morala biti za prehrano, to je ja osnova preživetja, ne pa da država še na tem bogati.

Klikni za razširitev

Ne vem, kaj od revice pričakujete. Da boste bolje razumeli, tole je njena karierna pot:

‍ Mateja Čalušić – Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano​

• Rojena: 5. september 1987, Koper
• Politična stranka: Gibanje Svoboda
• Izobrazba:
  • Diplomirala leta 2012 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer agronomija
  • Diplomska naloga: Pridelek oljke sorte 'Istrska belica' na cepljenih sadikah in na lastnih koreninah
  • Leta 2013 se je usposabljala kot svetovalka za fitofarmacevtska sredstva
  • Leta 2019 opravila tečaj sommelierja prve stopnje
• Kariera:
  • Med letoma 2015 in 2022 je bila administratorka in vodja lokala
  • Od 2017 do 2022 je delala kot svetovalka za fitofarmacevtska sredstva
• Politična pot:
  • Leta 2022 izvoljena za poslanko v Državnem zboru (volilni okraj Koper 2, prejela 43,32 % glasov)
  • 1. januarja 2024 jo je predsednik vlade Robert Golob predlagal za ministrico
  • 1. januarja 2024 je prisegla kot ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Klikni za razširitev

Ne morete od človeka s takim pedigrejem pričakovati, da bo obvladala mikroekonomsko, menedžersko in vsebinsko plat kmetijske problematike. Najbližje mikroekonomiji je bila, ko je delala v lokalu.

Uporabnik mistique je napisal:

....ker pa očitno ne podpiraš slovenskega kmeta (ampak raje tuje trgovce) niti ne veš, da njihove izdelke lahko kupiš tudi na ljubljanski tržnici.

Klikni za razširitev

Vem da slovenski kmetje praviloma kupujejo mlade živali v tujini in jih samo dopitajo, tako da... veliko sreče pri "domači" živini. In ja, seveda lahko to kupiš na ljubljanski tržnici. Najmanj 3/4 življenja je bila žival na hrvaškem ali na madžarskem // ker se edino to izplača // , potem pa postane izdelek slovenskega kmeta,

A je domače?
Domače, domače!!

O ukinitvi marž pa? NiX?

Trgovina v EU je prosta. Trgovcem politika nič ne more oz. jim nič noče.

Kmetijstvo pa iz leta v leto bolj kontrolirano skozi shemo subvencij, ki počasi postaja obvezna saj zahteve za do 5* presegajo stroške ukrepov. Ukrepi so plačani cca 20% stroškov z drugimi besedami in bi marsikdo raje delal prez subvencij kot z njimi. Pri nas se ogromno zmeče v območja z omejenimi dejavniki, ki pa dajo od sebe realno bore malo fizičnih produktov za v mesto. In ne nimam nič proti, da je tako a ostala proizvodnja ne dobi toliko, da bi bila lahko konkurenčna tujini. Vremenski, tržni, birokratsski,... lokalni faktorji v SLO.

Da nam dajo za vso raznoliko SLO enake pogoje je pač ni druge besede kot idiotizem. Ampak mej pravijo se ne da potegnit, treba pa je zadeve postavit tako da se jih lahko nadzira. Recimo omejitve glede oranja, ki so jih sicer nekoliko razrahljali.

Kdo je zadnjo varianto 22-27 sprejemal vemo. Kdo je trenutno šef zbornice vemo. In ja dejstvo je da levi so še bolj destruktivni kot desni saj so na kastrofalno osnovo dodali še več restrikcije.

Trgovina v EU je prosta. Trgovcem politika nič ne more oz. jim nič noče.

Kmetijstvo pa iz leta v leto bolj kontrolirano skozi shemo subvencij, ki počasi postaja obvezna saj zahteve za do 5* presegajo stroške ukrepov. Ukrepi so plačani cca 20% stroškov z drugimi besedami in bi marsikdo raje delal prez subvencij kot z njimi. Pri nas se ogromno zmeče v območja z omejenimi dejavniki, ki pa dajo od sebe realno bore malo fizičnih produktov za v mesto. In ne nimam nič proti, da je tako a ostala proizvodnja ne dobi toliko, da bi bila lahko konkurenčna tujini. Vremenski, tržni, birokratsski,... lokalni faktorji v SLO.

Da nam dajo za vso raznoliko SLO enake pogoje je pač ni druge besede kot idiotizem. Ampak mej pravijo se ne da potegnit, treba pa je zadeve postavit tako da se jih lahko nadzira. Recimo omejitve glede oranja, ki so jih sicer nekoliko razrahljali.

Kdo je zadnjo varianto 22-27 sprejemal vemo. Kdo je trenutno šef zbornice vemo. In ja dejstvo je da levi so še bolj destruktivni kot desni saj so na kastrofalno osnovo dodali še več restrikcije.

Klikni za razširitev

Mater, ne veš kaj bluziš in mešaš kup zadev. Če kmetuješ tako kot razumeš SKP potem ni čudno, da te je samo jamranje.

OMD je nujen in potreben, če želimo obdržati kmetije na zares težkih terenih (to itak ni dovolj, in ljudi tam drži samo občutek dolžnosti, veselje, zanesenjaštvo ... ne vem zares kaj). Na terenu se koljete za posamezne % omejenosti. Povej svojim kolegom praktično na ravnem, da ne bodo dobili OMD, ker bi ti imel plačano proizvodnjo krompirja, pšenice, mesa, mleka in nevem kaj še ... To pač v trenutnem okolju ne gre.
Podgoršek je podpisal lokalni strateški načrt. Pri oblikovanju skupne politike je imel zelo malo besede. No, besed najbrž veliko, ker samo to ima, vpliva na končni rezultat bolj malo. Okvir za finančno perspektivo je bil postavljen v Bruslju, ja pod hudim vplivom zelenih (oziroma njihovih gospodarjev). In ta okvir pač ni naklonjen brezumni proizvodnji, ki ima za posledico hudo potrošnjo resursov in tudi pušča hude posledice na naravi in okolju (to je treba lepo pošteno priznati). Eu kot celota je pač v veliki meri samooskrbna s hrano in ljudje s polno ritjo mislijo, da se lahko igrajo s tem. In ker se igrajo, ne dopuščajo velikih razlik med državami. Ideja, da mi lahko sami določamo kaj se bo plačevalo, ker smo majhni in imamo različne pogoje in težke razmere .... je rahlo (zelo) naivna. Do neke mere že, prav veliko pa ne. In vsak ukrep je potrebno zagovarjati. To kar imamo, je plačano z znojem ljudi v pisarnah. Teh istih ljudi čez katere tako veselo pljuvate. Ko se zagovarjajo ukrepi ni dovolj, da rečeš, da mi pač tako hočemo. In tega ne boš razumel, dokler ne doživiš na lastni koži. Sem videl par primerkov zunanjih ljudi (predstavnikov kmetov), ko so spremljali pogajanja in šli iz sejnih sob vidno sprememnjeni. Nič več "mi imamo prav" ...
Naslednja perspektiva se tudi kaže kot problematična, ker SKP ne bo več samostojen (lastna ovojnica) ampak bo del supnega nacionalnega načrta. Borba za denar bo kruta. Omejitve pa ostajajo, čeprav se skrivajo pod "država lahko sama določa". Predolgo sem v temle poslu, da bi to verjel, bruselj nam bo gledal v gate ... Začelo se bo pa že z oceno stanja v posameznih državah in pri tej oceni države nimajo besede. Podatke bodo jemalo iz razpoložljivih baz. To bo še veselica.

Omenjaš 20 % stroškov. To velja za nekatere ukrepe kmetijsko okoljskih ukrepov, ki naj bi bili po naravi stvari zahtevnejši in namenjeni varovanju narave in okolja. Ti ukrepi imajo zadaj narejene kallkulacije koliko stane uzvedba le-teh (narejene mislim da na BF, nisem prepričan). Ker je ukrepov veliko preveč in veliko preveč proizvodno so usmerjeni (razen par izjem), ker so zadaj vedno apetiti kmetov kaj vse bi se naj plačevalo iz tega žaklja - kot so bili vajeni v obdobju pred 2022, se na podlagi razdelitve razpoložljivih sredstev in pričakovanega zanimanja za določene ukrepe določi kakšen % izračunanih stroškov se lahko pokrije iz tega denarja. Ja, so ukrepi, ki se plačajo v rangu 20 %, so pa tudi ukrepi, ki se plačajo v celoti (ker so zajebani in ni zanimanja). Še ena malenkost informacije; kalkulacije lahko upoštevajo samo dodatne stroške povezane z izvedbo ukrepa (kakšne dodatne stroške ima nekdo, ki se za ohranjanje recimo barjanskega okarčka odloči, da bo kosil samo enkrat ali dvakrat po določenem datumu?) in izgubo dohodka v primerjavi z običajno prakso. Ne smejo se pa upoštevati koristi za okolje in naravo, ki izhajajo izvajanja teh ukrepov. Zato so sredstva za te (prave) ukrepe zelo podcenjena.
O kakšnih omejitvah oranja bluziš? Ko gre za določen ukrep? Sam si ga izbral, vedel si kaj moraš narediti. Ukrepi (intervencije) so prostovoljni, nihče te ne sili. Vraga, nihče te ne sili, da vzameš subvencije kot take. Diši denar? No ...
Prepoved oranja v varovalnih pasovih ob vodotokih? Lahko z resno faco razlagaš okoli, da boš oral do vode, sejal koruzo in v tem pasu ne gnojiš in ne uporabljaš FFS? Koruza pa enako velika in enako čista kot izven varovalnega pasu? No, zato je prepoved oranja v varovalnem pasu ob potokih, rekah in jezerih. Pa da se razumemo; ta prepoved velja samo, če vzameš subvencije. Zakon o vodah prepoveduje samo gnojenje in uporabo FFS v priobalnih pasovi (varovalnih pasovih ob vodotokih).
Je pa res, da se skupna kmetijska politika (čeprav je popolnoma prostovljna) in njen denar uporablja za usmerjanje ravnanj kmetov. Določene prakse bi človek pričakoval, da kmetje že po zdravi pameti izvajajo ampak jih pač ne (razen izjem). Določeni ukrepi so pa recimo temu zanimivi in se vidi (kdor ima oči da znjimi gleda), da je zadaj določena smer politike, ki na dolgi rok nima v mislih dobrobiti ljudi.

Sem moral, pa vem da bi bilo bolje da ne bi....

Ne vem kdo bi si zelel Slo mesa...kjer se zival pase nekih 10km od avtoceste ali letalisca. Le kaj ima slo kravca kar mađarska nima? Da ne zacnemo s kravami iz obeh amerik....ki so verjetno ene 100posto boljse od Liske....

Uporabnik Samo Svoj je napisal:

Logika ti ni "najjača strana".

Vedno je v mesoreznici samo 200g mesa od prejšnjega mletja. Če imaš srečo je not 200g pljučne (ja tudi taki kupci obstajajo), če nimaš pa pač 200g "žvarovne".

Klikni za razširitev