Škropiva

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.071
301
83
Nisem čisto prepričan, da sem prav razumel tisto o 100 % povečanju odmerka. Če odmerek povečaš za 100 % bo deloval enkao (žužka lahko ubiješ samo enkrat), le negativen vpliv na rastlino lahko tvegaš (ožigi in podobno). Pravo vprašanje je, ali enak odmerek kot v tvojih kratkohlačnih letih še vedno deluje. Pri sredstvih za katere sprašuješ bi rekel da ja. Ampak brozga (galica +apno) in žveplo so preventivni fungicidi in za njihovo delovanje obstajajo omejitve kot sem jih že omenil.

Zdaj; če bi škropil samo z brozgo (ker apno samo tudi ne smeš škropiti po rastlinah, je preveč bazično - ožigi; podobno kot sama galica, samo v nasprotno smer) in žveplom bi imel načeloma potrebe po zaščiti pred glivicamio pokrite. brozga za plesen, žveplo za oidij pa je zgodba zaključena. Težava s temi sredstvi je, da so a) preventivna - nov nanos po vsaki malo močnejši rosi in b) žveplo je prah in zato zajebano za nanašat. Če dodaš še insekticid si zmagal...

Za rdečega pajka si pa že slišal. Če se ne motim, je to na trti šiškarica. V glavnem, rdeči pajek je pršica.
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.201
4.671
113
Citat:
Uporabnik SamSvoj pravi:Integrirane pridelave (kot ukrep) ni več.
To misliš kot "plačilna pravica" ali nekaj takega? Tehnološka navodila ministrstvo še objavlja (tehnološka navodila).
Mislim, da se uredbe o maksimalnem vnosu čistega bakra (ne vem sicer, kako bi jo presegel, od kar je 6 kg, ker to je ogromno) morajo držati vsi. Ni pa seveda nič novega, da je v Sloveniji nek predpis, nadzira pa ga trenutno nihče ne.
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.201
4.671
113
Citat:
Uporabnik lanos pravi:
@Pepe in @Sam svoj....... Jap.... v mojih "kratkohlačnih" letih so moji stari starši , starši npr, vinograd škropili 3x. Sadje... enako. Zdravo neprimerno bolj kod sedaj. In to škropivo je bilo to, kar sem napisal. OK... kasneje se je dodalo še žveplo. @Pepe. za rdečega pajka v vinogradu nisem še slišal in mi je novo to.
Rdeči pajek = rdeča sadna pršica
Ali imate še danes iste sorte v vinogradu? Sadja mi nismo nikoli škropili. Samo smo pa po cca +20-ih letih po dobri letini na eni jabki prvič videli sadež in zvedeli katere sorte je. Bil je zlati delišes, dedek je očitno posadil novo sorto, ki pa je neodporna.
Nekdaj se v vinogradih proti oidiju nanašalo žveplo v prahu. Danes je to težko najti in nanesti. Je pa to učinkovita reč kot včasih. Na Primorskem še kdo to danes dela.
Pred par leti, ko je bila suša, je sosed v vinogradu škropil samo 4-krat. Problemi doma, žena šla itd... Ampak na koncu je pridelek imel skoraj kot mi. Bila je pač taka idealna letina. Zadnja leta se zima prehitro konča in moraš začeti s kemijo konec aprila. Če je bilo mrzlo dolgo časa in potem hiter porast temperature, sem škropilnico zalaufal šele po 20-tem maju. Sorte, ki jih imamo, v takih razmerah dokaj dobro preživijo črno pegavost in rdeči listni ožig.
 

lanos

Majstr
4. feb 2011
6.615
410
83
Nisma se razumela najbolje ja.
Bom bolj točen. O povečanju koncentracije raztopine sem govoril predvsem o fungicidih. Primer npr. Žveplo. Po navodilih naj bi se ga dodajalo 300g na 100L. Vse kar je več (pustmo malenkosti) naj bi povzročilo hud ožig. Kar se je tudi v daljni peteklosti nekaterim dogajalo.
V današnjih časih, eni dajejo 100%+ več. Pravijo, da se mogoče malo pozna kje pa kje na listu. OK...Dithan, antracol..... ne škoduje v preveliki koncentraciji rastlini, ampak samo denarnici.
Odmerek ne vem točno kakšen je bil v mojih kratkohlačniških časih. Vem, da se je x kg apna raztopilo v vodi en dan prej. Enako modro galico v drugi posodi. Na xx L porabe vode je bilo xxkg apna in xkg modre galice. Na dan škropjenja si vse skupaj pomešal...počakal kakšno uro....dodal žveplo in veselo po trti. In to 3krat na leto.
Govorima pa istočasno zdaj o dveh zadevah. Koncentracije danes in število škropljenj. (8-10+) Koncentracije pred 3 desetletji in število škropljenj (3x)
Ja, sej sprašujem za preventivo. Težave, ki si jih omenil.
a-Ne vem zakaj. Sej pred desetletji ni bila samo 3x na sezono malo močnejša rosa.
b-zakaj bi bilo zajebano žveplo nanašati. Kako ga pa zdaj? Pač raztopina.

Ja, potem sem pa res slišal za rdečega pajka.
evil.gif


Če praviš, da bi zadeva laufala, mi pa še povej, kolk časa je rastlina preventivno varovana (pa pust zdej tiste močnejše rose)
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.201
4.671
113
Žveplo se lahko nanaša tudi v prahu. Brez vode. Ampak zato niso primerna močljiva žvepla, ki jih mi poznamo.
 

lanos

Majstr
4. feb 2011
6.615
410
83
ja ... za pajka mi je zdaj jasno
Vinograd imamo zdaj drugje. Sadje smo pred leti komplet zamenjali razen enega drevesa ne. Vse posadili na novo. (nimamo veliko... bolj ljubiteljsko). Zamenjali smo zaradi obnovitve. slabših sadežev, ..... Ampak, potem se je pa izkazalo, da so bili sadeži prej v najslabši sezoni že zmeraj boljši, kot kasneje na novih drevesih. Manj škropljenja je bilo in vse lepše.
Žveplo v prahu je tudi danes v uporabi; močljivo žveplo, pepelin, cosan.... al kaj si mislil?
 

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
Ne prav žveplo v prahu, tretira se z nahrbtnim ali ročnim žveplalnikom, suhem in nevetrovnem vremenu.
 

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
Citat:
Uporabnik sandra pravi:
Ne prav žveplo v prahu, tretira se z nahrbtnim ali ročnim žveplalnikom, suhem in nevetrovnem vremenu.

Če se ti gre za domače posadiš kakšno drevo več in izbereš bolj odporne sorte.Kar pač zraste zraste. Vsaj ješ domače, ker 15x spricano lahko kupiš.
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.201
4.671
113
Citat:
Uporabnik lanos pravi:Vinograd imamo zdaj drugje. Sadje smo pred leti komplet zamenjali razen enega drevesa ne.
Tu je več problema kot v kaki spremembi formulacije FFS. Žal. Ker imate drugje vinograd, verjetno tudi sorte niso povsem enake. Razen tega je lega izrednega pomena. Mi imamo tri parcele, cca 2 km zračne razdalje, malo druge orientacije in so velike razlike med njimi. Pa še tri različne sorte. Pa tri različne starosti...
S sadjem je dokaj preprosto. Jaz sem tisto, kar se je pokazalo za preveč občutljivo zmetal ven in zamenjal. Če ne more dati sadeža z enim do dvemi tretiranji v pozni pomladi in enim zimskim, potem zame kot amaterja pač ni primerno. Edino breskvam pogledam skozi prste in jih poškropim še ob odpadanju listja.
 

lanos

Majstr
4. feb 2011
6.615
410
83
Prej sem pozabil napisati o tistem drevesu, ki ga nismo zamenjali. Še danes raste in so sadeži brez problema. Vse novo je dosti slabše.
frown-1.gif

Kako delaš z breskvami??
 

lanos

Majstr
4. feb 2011
6.615
410
83
Lej, te zadeve sprašujem in bi rad mnenja predvsem iz razloga učinkovitosti preventive. Za različne zadeve. Imam kar nekaj različnih vrst sadja in trt. Vse skupaj je ljubiteljsko. Imam že skoraj pravo "lekarno" FFS. In vsem drevesom in trtam dati pravo zdravilo ob pravem času je pa že skoraj "umetnost". Sem pregledoval kaj od FFS mi je ostalo, kaj je za kaj, kolk je staro, kje bom to porabil, kje to, zakaj je to...... pa se vprašam potem; "matr, star fotr je imel vrečo apna, nekaj kil galice, kakšo škatlo žvepla.... poškropil in to je bilo to. Še dvakrat ponovil in to je bilo letno škropljenje. Sadje pa mal potegnil kar je ostalo od skropljenja trt. Vse lepo, zdravo. No, kakšen črv je znal bit. Ampak pravijo, če je dobro za črva je tud za človeka". Res pa je, da je bilo z pripravo škropiva veliko več dela. Topiti apno posebej, galico posebej dan prej in pred škropljenjem naslednji dan potem vse skupaj pomešati ......
Ali smo nehali tako škropiti samo zaradi tega, ker je bilo s pripravo škropiva veliko veliko več dela in smo raje odšli v trgovino, nakupili praške in flaške, v 10 minutah pripravili in že škropili,s tem pa zaščito naredili dosti kratkotrajnejšo- mi pa ostaja še kr neka skrivnost.
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.201
4.671
113
Jaz opazujem stran kmetijskega zavoda Maribor in breskve poškropim, ko je obvestilo, da bi bil čas. Na primer to je bilo letos marca: http://www.kmetzav-mb.si/breskve_2_2016.pdf. Varstvo jablan prav tako gledam obvestila nekje do začetka maja in kako od škroplenj opravim. Imam pogled na sadovnjake profesionalnih pridelovalcev, ampak tudi če ne bi imel drugih pomislekov, meni se to preprosto ne bi dalo toliko s tem ukvarjati za par dreves. Potem čakam, da dozori, pa me ne briga več, kaj se dogaja
smile-1.gif
. Nekaj ostane gor. Pri malih drevesih nekaj let po sajenju gledam edino listne uši in po pojavu ukrepam. Imam tudi par cepljenih in občutljivih trt pri hiši. Zate prinesem že zmešano brozgo, ko škropim v pravem vinogradu. Okrog 20. junija zadnjič. Zraste, vendar konec septembra nima več listja zaradi peronospore. Na oidij pa k sreči ni preobčutljivo.
Slovenija je razdeljena na več področij in za vsak konec Slovenije imaš svoja obvestila.
 

lanos

Majstr
4. feb 2011
6.615
410
83
ja
smile-1.gif

Ja, sem gledal razna obvestila...itd., pa so skoz govoril "škropite, škropite..... na 7 dni, 8 dni, škropite tik pred pojavo bolezni....itd". Kdaj je pa ta "tik pred pojavo" in kako naj zaznam, pa ne zna povedat nobeden . Ustvaril sem si neko svojo filozofijo, pa ne poslušam preveč pametovanja okoliških "strokovnjakov". Zanimajo me pa seveda mnenja in izkušnje. Zanimivo, da sta se oglasila samo ti in @Sam svoj. Verjetno za to, ker sem napeljeval na temo, " kako bi bilo, če bi delali tako, kot so pred tem časom, ko ni bilo FFS za vsakim vogalom". Na škatli FFS zna pa vsak brati navodila.
smile-1.gif

Je že nekaj hobi sadjarjev/vinogradnikov takšnih kot smo mi, napovedalo, da bodo začeli škropiti kot nekoč. Nobeden pa še ni.
smile-1.gif




Sekiram se ne, ker mi še zmeraj uspe nek pridelek pridelat. Sem pa začel razmišljat, kar sem zgoraj napisal.
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.201
4.671
113
Jaz sem težko bolj pameten kot strokovnjaki, ki se samo s tem ukvarjajo in imajo na voljo testne površine in še kaj. Vem, da se na naših površinah izide tudi, če s sistemikom škropim med 10 in 12 dnevi, ko oni pravijo med 8 in 10 dni. Še večji razmik, pa zna biti zelo tvegan, vidiš pa žal pozneje. Spremljati vreme... Razen tega je v posameznem obdobju neka bolezen katastrofa, denimo peronospora junija, nekoliko pozneje pa ne naredi toliko škode - denimo v avgustu po vršičkih. Neke izkušnje morajo biti, malo opazuješ še sosednje parcele, večje pridelovalce in imaš nek odgovor o lokaciji in obnašanju. Pri vinogradu si jaz na star način ne bi upal iti, ker je danes drugačna vzgoja, trta je višja, več listja na kupu in še kaj. Ni primerjave. Če bi bila alternativa, bi se to marsikdo šel, ker so stroški kemije vsako leto višji. Resna alternativa za male pridelovalce so edino odpornejše sorte.
Pri sadju kolikor ga imam, se poslužujem slednjega. Odporne sorte in primerne (ne najnižje) podlage. V vrtu pa brez kemije in kaka streha nad paradižnikom, pokrita čebula...
 

lanos

Majstr
4. feb 2011
6.615
410
83
"strokovnjaki" sem mislil tiste, ki vse ve kako se mora delati, sami imajo pa eno katastrofo. Nič ni na tebe letelo
smile-1.gif

Imamo v bližini tipa, ki "vse ve, in še mal več" . Trte ima pa eno žalost, sadje .... ahhhh.... še črvov ni. Ampak, za okolico je pa FFS svetovalec.
Čej, še zmeraj mislim da to je nekaj na tem. Predvsem trte. Ne na vseh sortah. Sam je tako, kdo imam malo trt, se mu ne splača ukvarjat z mešanjem in topljenjem. Kdor ima veliko trt, bi mu pa tud ogromno časa vzelo vse te količine apna , galice.... raztopiti.
Trte, sadje so vsekakor manj odporne kod včasih. To drži. Ampak, da trto posadiš in če hočeš da v naravnem okolju preživi, ti trobijo, da je treba vsakih 7-8 dni skropiti s umetnimi strupi.
13.gif

FFS industrija je en lobij. Delajo lahko kar hočejo. Če bi bile trte, sadnje zdravo, ne bi bilo prodaje. Za prodajo se pa gre.
In ni interesa, da bi mi nanašali strup samo enkrat na mesec.... bolje je za njih 1x na teden. Preventivne zaščite ni več nobene.
In res vse skupaj zgleda tako, kot da je v škatli nekega sredstva (fungicidi) že bacil, bakterija, gljivica...... notri. Z nanosom se pa v nekaj dneh bolezen razvije. (zdej bodo eni skočil u zrak, da jeto nemogoče in da vidim samo jaz neko zaroto
smile-1.gif
)
Škropi se že na koncu s kontaknimi in sistemiki skupaj.
Na predavanjih FFS sredstev govorijo, katera sredstva imajo dovoljenje za uporabo/prodajo in katera ne. OK. V nadaljevanju povedo, da nekatero sredstvo nima več dovoljenja
13.gif
 

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
Ne boš verjel ampak ffs svetovalna mora tudi nekje poskusit kaj novega.
Če si tako prepričan v baker ga uporabi,.
Spet za sredstva je potrebno plačat € da ga lahko tržiš.
Kar imajo avstrijci se pri nas ne prodaja ker je treba registrirat in plačat.


Mogoče je pa problem drugje, slabo obrezano in pregnojena da bi dalo čimveč?
Če ne poznaš kako izgleda peronospora in oidij potem je boljše da ...
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.201
4.671
113
1. Tudi jaz nisem mislil sebe kot "strokovnjaka", temveč zaposlene na kmetijskem inštitutu.
2. Sadje (jablana) v profi pridelavi ima precej več nanosov FFS v sezoni kot vinograd v profi pridelavi.
3. Kemijska zaščita ima seveda veliko slabih stvari, ker uniči nekaj samozaščitnega potenciala v rastlini in naravnih organizmov v okolju, ki bi uničevali škodljive organizme. Izvirni greh pa se začne pri monokulturni pridelavi.
4. Da je v sosednjih državah na voljo več sredstev, sem že pisal. Prostega trga na tem področju pač ni. Dovoljenja je potrebno podaljševati, ponudniki se zato odločajo ali tudi ne. Očitno gre za nek strošek in postopek, ki se ga nekateri za tako majhen trg včasih ne gredo. Dvomim, da ima Slovenija nek organ, ki bi neko aktivno snov na osnovi lastnih raziskav prepovedal. To se verjetno zgodi na nivoju celotne EU.
 

lanos

Majstr
4. feb 2011
6.615
410
83
Citat:
Uporabnik sandra pravi:
Ne boš verjel ampak ffs svetovalna mora tudi nekje poskusit kaj novega.
Če si tako prepričan v baker ga uporabi,.
Spet za sredstva je potrebno plačat € da ga lahko tržiš.
Kar imajo avstrijci se pri nas ne prodaja ker je treba registrirat in plačat.


Mogoče je pa problem drugje, slabo obrezano in pregnojena da bi dalo čimveč?
Če ne poznaš kako izgleda peronospora in oidij potem je boljše da ...
@Sandra, kje si zdaj ti??? O čem pišeš????? A si mal se zgubla?? A veš o čem teče debata??
lej... jaz se v teme, kjer nimam pojma ne vtikujem..... npr. v elektriko. Pa čeprav sem že marsikateri kabel potegnu, kaj zvezal, popravil ampak še zmeraj ne vem o teh zadevah veliko, ker je elektrika širok pojem.
Isto naj velja za tebe pri FFS, s tem da ni potrebe po ex pametvanjih, če si enkrat koloradskega hrošča poškropila.
 

lanos

Majstr
4. feb 2011
6.615
410
83
2- maa pustmo profiče. Mi smo hoby program

4
Citat:
Dvomim, da ima Slovenija nek organ, ki bi neko aktivno snov na osnovi lastnih raziskav prepovedal.
Seveda je. Samo ne na osnovi latnih raziskav, ampak plačila. Pa ne prepovedo, ampak samo ne izdajo dovoljenja. (Sej na koncu je isto. )