Prihodnost kmetijstva v EU

Feniks · danes ob 12:33

Uporabnik Pepe je napisal:
Zanašanje, da bo kontrola nekaj odkrila, je smešno. Najprej moraš vedeti, kaj se išče. Še zdaleč se ne kontrolira vsaka pošiljka.
Smiselno je, da se domačim pridelovalcem zagotovi enake pogoje oziroma zahteva spoštovanje enakih pogojev na območju s katerega se uvaža. Če se lahko uvaža hrana s področij, kjer atrazin ni prepovedan, je smiselno, da se dovoli tudi v EU.
Če znaš sešteti 1 +1, potem ti je jasno, da atrazin niti slučajno ni problem, da bi ga našel v hrani za ljudi in bi zaradi tega zavrnil kako pošiljko. Uporabi se v koruzi, koruza se pokrmi živini. Pridelava koruze je ekonomsko bolj učinkovita. V mesu ne boš našel atrazina. Prepoved atrazina ni zaradi ostankov v hrani, temveč zaradi ostankov v vodi.

Nimaš druge varnostne mreže kot je kontrola. Pa naj bo za uvoz ali pa domačo pridelavo. Zdaj ali je to smešno je pa stvar vsakega posebej. Ti že povedal.

Kaj se išče se ve! Ali se vsakič preveri cel seznam kemikalij je pa drugo.

Se pravi bi doma uporablajl enaka sredstva kot tam? Aja, ne bi, njim bi prepovedal uporabo istih kot so prepovedani doma. Lahko, ampak potem ne bo cenejše hrane. Če se to naredi, imamo avtomatsko samo domačo hrano, ki je pa draga. Zdaj a je to upravičeno draga je posebno vprašanje, to ne grem razpravljat pa če bi šlo za življenje.
In še enkrat, ne glede na to, da je recimo atrazin tam dovoljen, ga v hrani, ki pride k nam ne sme biti! Zdaj, če nekateri niste zadovoljni z nivojem kontrole; dajte pač pobudo, da se le-ta okrepi. Samo v vednost; okrepila se bo tudi doma.

Očitno tebi dela težavo seštevanje 1+1. Najprej, tudi če se uvaža govedina krmljena z atrazin koruzo, se ostanki in metaboliti (in ne sam atrazim) kopičijo v tkvih. Ni problematičen samo sam atrazin, težava so tudi (nekateri) metaboliti, ti so pa tako v rastlini kot tudi v mesu. Drugič, uvaža se tudi krma, čista kozruza ali v mešanicah. Ampak koruza (in atrazin) za to debato niti nista najbolj pomemebna, iz problematičnega območja je bolj tvegana soja, ker jo pač v EU primanjkuje. Ta pa s seboj nosi čisto drugo dimenzijo tveganj.

Da se razumemo; na to temo se oglašam samo, da poskusim razjasniti par stvari. EU kmetijstvo (tudi slovensko) zaradi mercosurja ne bo propadlo. Večja grožnja je ukrajinsko kmetijstvo, ampak to je tema zase. Ko gledamo koristi širše skupnosti, mercosur prinaša več koristi, bo pa negativne učinke verjetno najbolj čutilo kmetijstvo. Zaradi pritiska na cene, ne zaradi nevarne hrane. Seveda pa ima lahko vsak svoje mnenje in o tem ne mislim debatirati.

B81 · danes ob 12:47

Ni 10% preverjenega...

johan_blond · danes ob 12:52

Uporabnik mistique je napisal:
Zato je ta argument o preverjanju (varni smo!) PR-ovski. Vsi vemo, da se ne preveri 100%. Ko nekdo reče, da se preverja, bi si želel še podatek o tem ali se preveri 99% ali 1% ali nekje vmes (npr.: 3%). Iz firbca seveda, pa tudi, da vem s kom se menim.
Če je 100% preverjanje izjemno drago, si ne morem kaj, da ne bi pomislil: Drago v primerjavi s čim? Nepreverjanjem? Zdravljenjem? Dolgotrajnimi posledicami spuščanja škodljivih snovi v prst, podtalnico,...? Dajte linke do študij, da vidimo, ZA KOGA je drago?

Že kar nekaj let so Japonci (pa tudi drugi) precej dobro razdelali koncept kakovosti (dostikrat se to prikaže tudi na primeru avtomobilske industrije). Ena od temeljnih premis je. da kakovosti ne moreš zagotavljati s bolj pogostimi/strogimi kontrolami.

Ko nekdo začne razlagati, da bo kakvost boljša, če se bo več testiralo, ti je lahko takoj jasno, da nima pojma od pojma (vljudno rečeno).

Če se vrnemo k hrani, ne moreš zagotavljati kakovost hrane, na način da pacaš okoli hrane potem pa upaš da boš vse kontroliral in sortiral uporabno in neuporabno hrano.
To je isto kot bi rekel, da ni potrebno da si pek umiva roke, bomo že preverjali, ali je kruh _________ (vstavi poljubno svinjarijo).

Pepe · danes ob 12:55

Uporabnik Feniks je napisal:
Nimaš druge varnostne mreže kot je kontrola. Pa naj bo za uvoz ali pa domačo pridelavo. Zdaj ali je to smešno je pa stvar vsakega posebej. Ti že povedal.

Kaj se išče se ve! Ali se vsakič preveri cel seznam kemikalij je pa drugo.

Se pravi bi doma uporablajl enaka sredstva kot tam? Aja, ne bi, njim bi prepovedal uporabo istih kot so prepovedani doma. Lahko, ampak potem ne bo cenejše hrane. Če se to naredi, imamo avtomatsko samo domačo hrano, ki je pa draga. Zdaj a je to upravičeno draga je posebno vprašanje, to ne grem razpravljat pa če bi šlo za življenje.
In še enkrat, ne glede na to, da je recimo atrazin tam dovoljen, ga v hrani, ki pride k nam ne sme biti! Zdaj, če nekateri niste zadovoljni z nivojem kontrole; dajte pač pobudo, da se le-ta okrepi. Samo v vednost; okrepila se bo tudi doma.

Očitno tebi dela težavo seštevanje 1+1. Najprej, tudi če se uvaža govedina krmljena z atrazin koruzo, se ostanki in metaboliti (in ne sam atrazim) kopičijo v tkvih. Ni problematičen samo sam atrazin, težava so tudi (nekateri) metaboliti, ti so pa tako v rastlini kot tudi v mesu. Drugič, uvaža se tudi krma, čista kozruza ali v mešanicah. Ampak koruza (in atrazin) za to debato niti nista najbolj pomemebna, iz problematičnega območja je bolj tvegana soja, ker jo pač v EU primanjkuje. Ta pa s seboj nosi čisto drugo dimenzijo tveganj.

Da se razumemo; na to temo se oglašam samo, da poskusim razjasniti par stvari. EU kmetijstvo (tudi slovensko) zaradi mercosurja ne bo propadlo. Večja grožnja je ukrajinsko kmetijstvo, ampak to je tema zase. Ko gledamo koristi širše skupnosti, mercosur prinaša več koristi, bo pa negativne učinke verjetno najbolj čutilo kmetijstvo. Zaradi pritiska na cene, ne zaradi nevarne hrane. Seveda pa ima lahko vsak svoje mnenje in o tem ne mislim debatirati.

Mutiš na široko, atrazina ni še nihče na svetu našel niti v piščančjem mesu, ki bi moralo biti na to najbolj dovzetno. Vidi se, da nimaš najmanjšega pojma. Prešeren je napisal sonet za take vrste tičev.
Občutek imam, da ne veš niti kake so vse kontrole za pridelano hrano v Sloveniji. Končna kontrola je še najmanjša ovira, ker zelo mala je verjetnost, da bo sploh kdo kaj kontroliral, da bodo iskali prav neko konkretno spojino in da bo test dovolj natančen, da bo ostanke našel. Tu je mnogo odvisno tudi od vremena, ki lahko poskrbi, da ostankov ni ali pa so.
Kontrole so prej in so bolj bistvene. Najprej to, kaj od FFS se prodaja v Sloveniji, drugo, kdo sme sredstvo kupiti, trenutno moraš imeti status kmeta, da si sploh v igri, vodenje evidence, kje si kaj, koliko in kdaj uporabil ter skladnost z računi, objava, kje ostanke sredstev fizično hraniš, da lahko inšpektor kadar koli pogleda, potrdila, ko oddaš embalažo od tega, ... To je obvezno za vsakega pridelovalca. To draži pridelavo, zvišuje ceno in zmanjšuje konkurenčnost. Podobno kot smo v drugi temi ugotavljali, kaj zmanjšuje konkurenčnost EU avtomobilske industrije proti Kitajski.
Zakonodaja glede FFS pravzaprav v Sloveniji ni veliko manj strožja od zakonodaje glede orožja. Če sploh kaj. Lahko je vprašljivo izvajanje, ampak prav gotovo je pri FFS-ju in tem, kaj ljudje delajo z njimi, krepko več nadzorov doma kot pri orožju.

Feniks · danes ob 12:55

Uporabnik Daniel je napisal:
"Pridiga" je zgolj zaradi tega, ker se kmete postavlja v neenak položaj. Kar je dovoljeno tam, naj bo dovoljeno tu ali kar je prepovedano tu, naj bo prepovedano tam. Ne pa, da se na plečih kmetov rešuje firme kot je bayer (monsanto), da bojo lahko na tista tržišča izvažali strupe, ki jih tu niti pogledati ne smeš, potem se bomo pa zanašali na poštenje, da bomo res dobili vrhunsko zdravo hrano nazaj. Pa še poceni naj bo, ker je pridelana po eu standardih draga.
Ker s tistimi par naključnimi testiranji se ne pokrije niti par % vsega kar se uvozi in testiranja stanejo.

Kolikor je le mogoče skušam funkcionirati s čim manj FFS. Z atrazinom nisem nikoli šprical, niti nisem v življenju videl embalaže s tem strupom.

Tudi glifosat sem praktično popolnoma ukinil in kolikor se le da zatiram plevele mehansko. Dejansko sem že celo razmišljal o ekološki pridelavi a dvomim, da posedujem dovolj znanja o tem sistemu in bi me plaveli dobesedno prerasli (nimam še česala).

Efektivno je tam tudi prepovedano, če želijo izvažati k nam. Če tvegajo z izvozom hrane/krme, ki vsebuje prepovedane ostanke pač tvegajo. koliko tvegamo mi kot potrošniki? Po moje zanemarljivo, ampak ja, gre za princip, se strinjam. O tem kaj je vrhunska hrana (ki podpira zdravje) ne bova debatirala. Verjemi, imava zelo različne poglede glede tega. In tudi domača hrana ni vedno taka. Ker glej ga vraga, tudi doma ni 100% kontrole.

Hrana pridelana po eu standardih načeloma ni drga. Draga je slovenska pridelava. Za kar pa obstajajo objektivni razlogi; razdrobljenost, relief, klima ....

Tore praviš nisi nikoli uporabljal katerega od teh FFS v koruzi 80' in 90' letih? (by ChatGPT)

Tukaj je alfabetni seznam prepoznavnih trgovskih imen fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov Atrazin (atrazin) in so bila v rabi na območju nekdanje Jugoslavija / v Sloveniji, preden so bile dovoljenja postopno odvzeta ali omejena. Pomembno je, da so podatki iz arhivov — ne morem zagotoviti, da je seznam popoln za celotno območje bivše Jugoslavije.

Tukaj je alfabetni seznam prepoznavnih trgovskih imen fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov Atrazin (atrazin) in so bila v rabi na območju nekdanje Jugoslavija / v Sloveniji, preden so bile dovoljenja postopno odvzeta ali omejena. Pomembno je, da so podatki iz arhivov — ne morem zagotoviti, da je seznam popoln za celotno območje bivše Jugoslavije.

Trgovsko ime	Aktivna snov / kombinacija	Opomba
Aatrex	atrazin (monokomponentno)	med mednarodnimi imeni za atrazin. Wikipedia+1
Atranex	atrazin	navedba med alternativnimi imeni atrazina. Wikipedia
ATRAZIN T – 50	atrazin 500 g/l	navedeno v slovenskem registru iz leta 1996. Domov \| Uradni list+1
AMEPIN	atrazin 34 % + ametrin 16 %	kombinacija atrazina z drugo registrovano aktivno snovjo. Domov \| Uradni list+1
BRAVO/RADAZIN	alaklor + atrazin	kombinacija, npr. “Bravо/Radazin-T” najden v registru. Domov \| Uradni list
CIATRAL-ALA	alaklor + linuron + atrazin	kombinacija v Sloveniji. Domov \| Uradni list+1
CIATRAL-KSI	alaklor + cianazin + atrazin	kombinacija več aktivnih snovi v enem sredstvu. Domov \| Uradni list
CIATRAL-KSZ	alaklor + atrazin + cianazin	še ena varianta kombinacije. Domov \| Uradni list
CIATRAL-SCZ	alaklor + atrazin + cianazin	registrirano v Sloveniji (npr. 360 g/l alaklor + 140 g/l atrazin + 75 g/l cianazin) v 1990-ih. Domov \| Uradni list+1
CLAP	piridat 200 g/l + atrazin 160 g/l	kombinirani izdelek z atrazinom. Domov \| Uradni list
GESAPRIM 50-WP	atrazin 50 %	navedeno kot sredstvo, za katerega je bila prepoved uvoza/omejena uporaba. Domov \| Uradni list
HERBOPIN KS 50	atrazin 50 %	podobno kot zgoraj. Domov \| Uradni list
INAKOR-T	atrazin 340 g/l + prometrin 160 g/l	kombinacija atrazina z prometrinom. Domov \| Uradni list
LASSO / LASSO COMBI	alaklor + atrazin	npr. LASSO COMBI: alaklor 350 g/l + atrazin 200 g/l. Domov \| Uradni list
PRIMAGRAM 500 FW	metolaklor 330 g/l + atrazin 160 g/l	kombinacija. Domov \| Uradni list+1
PRIMEXTRA	atrazin 200 g/l + metolaklor 300 g/l	kombinacija. Domov \| Uradni list+1
RADAZIN T-50	atrazin 500 g/l	sredstvo z atrazinom v čisti komponenti. Domov \| Uradni list+1
RADAZIN WP-50	atrazin 50 %	podobno. Domov \| Uradni list+1

Jaz se na uč spomnim Atrazin T, Gesaprim, Lasso, definitvno pa sem uporabljal Primextra in Radazin.

Feniks · danes ob 13:02

Uporabnik Pepe je napisal:
Mutiš na široko, atrazina ni še nihče na svetu našel niti v piščančjem mesu, ki bi moralo biti na to najbolj dovzetno. Vidi se, da nimaš najmanjšega pojma. Prešeren je napisal sonet za take vrste tičev.
Občutek imam, da ne veš niti kake so vse kontrole za pridelano hrano v Sloveniji. Končna kontrola je še najmanjša ovira, ker zelo mala je verjetnost, da bo sploh kdo kaj kontroliral, da bodo iskali prav neko konkretno spojino in da bo test dovolj natančen, da bo ostanke našel. Tu je mnogo odvisno tudi od vremena, ki lahko poskrbi, da ostankov ni ali pa so.
Kontrole so prej in so bolj bistvene. Najprej to, kaj od FFS se prodaja v Sloveniji, drugo, kdo sme sredstvo kupiti, trenutno moraš imeti status kmeta, da si sploh v igri, vodenje evidence, kje si kaj, koliko in kdaj uporabil ter skladnost z računi, objava, kje ostanke sredstev fizično hraniš, da lahko inšpektor kadar koli pogleda, potrdila, ko oddaš embalažo od tega, ... To je obvezno za vsakega pridelovalca. To draži pridelavo, zvišuje ceno in zmanjšuje konkurenčnost. Podobno kot smo v drugi temi ugotavljali, kaj zmanjšuje konkurenčnost EU avtomobilske industrije proti Kitajski.
Zakonodaja glede FFS pravzaprav v Sloveniji ni veliko manj strožja od zakonodaje glede orožja. Če sploh kaj. Lahko je vprašljivo izvajanje, ampak prav gotovo je pri FFS-ju in tem, kaj ljudje delajo z njimi, krepko več nadzorov doma kot pri orožju.

Fak, ko o mene o kmetijstvu (in s tem poveznimi temami) podučuje nekdo, ki oskrbuje par trsov (jih sploh še?). Neprecenljivo, za vse ostalo je mastercard.

Mojster, bova midva glede te teme zaključila na tej točki. Ne mi pa zmerit, če te bom še kdaj popravil.

mistique · danes ob 13:06

Uporabnik johan_blond je napisal:
Že kar nekaj let so Japonci (pa tudi drugi) precej dobro razdelali koncept kakovosti (dostikrat se to prikaže tudi na primeru avtomobilske industrije). Ena od temeljnih premis je. da kakovosti ne moreš zagotavljati s bolj pogostimi/strogimi kontrolami.

Ko nekdo začne razlagati, da bo kakvost boljša, če se bo več testiralo, ti je lahko takoj jasno, da nima pojma od pojma (vljudno rečeno).

Če se vrnemo k hrani, ne moreš zagotavljati kakovost hrane, na način da pacaš okoli hrane potem pa upaš da boš vse kontroliral in sortiral uporabno in neuporabno hrano.
To je isto kot bi rekel, da ni potrebno da si pek umiva roke, bomo že preverjali, ali je kruh _________ (vstavi poljubno svinjarijo).

Se strinjam. Samo opozoriti sem želel, da celotna veriga argumenta tako, kot je bil podan (preverjajo. ne 100%. drago je), ni relevantna v kontekstu debate.

mistique · danes ob 13:08

Tole jezek za pajsko namazat uporablja, namesto Ronhill deodoranta.

CIATRAL-KSI

alaklor + cianazin + atrazin

Feniks · danes ob 13:11

Uporabnik mistique je napisal:
Se strinjam. Samo opozoriti sem želel, da celotna veriga argumenta tako, kot je bil podan (preverjajo. ne 100%. drago je), ni relevantna v kontekstu debate.

Uvoz se preverja. Dejstvo.
Ne preverja se 100 %. Dejstvo.
Preverjanje 100 % uvoza je drago. Dejstvo.

Če tebi to ni všeč pa ne morem pomagati. Ni celotne verige argumenta. Prikazal sem samo drobec. Je pa jasno, da kmetom ta sporazum ni všeč. Se mi pa zdi (samo moje mnenje) da zaradi mercosurja slovenskemu kmetu ne bo nič slabše.

Feniks · danes ob 13:16

Uporabnik B81 je napisal:
Ni 10% preverjenega...

Najbrž res ne. Nimam podatka, iskat ga pa tudi ne grem.
Praviloma ni treba, da je kontrole več. Je ni niti za domačo pridelavo. Pa nekateri fantje kmetje svinjajo da je veselje. Kljub vsem kontrolam zaradi katerih Pepe ne more spati.
Ko gre za FFS je sploh pestro ob mejah, kjer menda na veliko švercajo sredstva, ki pri nas niso dovoljena. Pa ne samo FFS, šverca se tudi z antibiotiki in rastnimi regulatorji za živino. Kljub neznosni kontroli (menda).

Ne pozabit, ko se zahteva več kontrole, to najprej velja doma!

Daniel · danes ob 13:24

Ne nisem uporabljal ničesar od tega, ni bilo pogojev. Zgoraj si napisal, da bo največje posledice odneslo kmetijstvo, malo nižje pa da slovensko kmetijistvo ne bo toliko čutilo posledic.

Sedaj mi sicer ni jasno kako to, da denimo padejo odkupne cene za 30 ali 40% ne bo vplivako na slovensko kmetijstvo (ob tem si upam trditi, da cena na polici ne bo padla niti za cent)? Končno so enkrat cene take, da omogočajo preživetje in razvoj tudi brez plačil države (subvencij) in takoj je treba sprejeti nek sporazum, ki bo to uničil. Zdaj če zgoraj predvidevate, da bo to ohranilo še tistih par mladih na kmetijah, ki so še ostali lahko želim le vso srečo. Preživelo bo zgolj nekaj največjih, pa še to vprašanje kako bo z naslednjo generacijo. Zakaj pa država tako dela, pa verjetno veš ti bolje kot jaz.

O natolcevanju s FFS, rastnimi hormoni ipd . neumnostmi pa ne bom. Če je to že takoj čez mejo dovoljeno prodajati samo kaže na to, da imamo v sloveniji res najostrejšo zakonodajo okrog vsega kar se tiče kmetijstva v celotni eu. In potem se pričakuje, da bomo konkurenčni na našem in eu trgu.

Čas bo pokazal a mislim, da je to velika napaka, ki je ne bo več možno popraviti. Ko se hlev enkrat izprazni je konec za zmeraj.

Feniks · danes ob 13:39

Če pade cena za 30 do 40 % (česarkoli) bodo sprejeti popravni ukrepi. Za take priložnosti ima EU mehanizme (n e grem jih iskat ker se mi res ne da, vem pa da so tam).
Kmetijstvo cele EU bo čutilo mercosur v negativnem smislu proti ostalim sektojem ko praviloma imajo koristi od njega (se opravičujem, ker nisem bil natančen), slovensko ne toliko, ker je itak že zdaj v podrejenem položaju. Čeprav se vedno vprašam proti komu pa je v podrejenem položaju. Proti nemcem? Jamrajo kako ne morejo živeti. Proti francozom? Jamrajo kako ne morejo živeti. Proti nizozemcem? Jamrajo kako ne morejo živeti. Proti dancem? Jamrajo kako ne morejo živeti. Proti (vstavi po želji)? Jamrajo kako ne morejo živeti. Nekaj zanimivega se dogaja v deželi tej ...

Koliko je švercanje natolcevanje pa lahko preveriš sam, menda živiš v relativni bližini meje. Malo povprašaj sosede in kolege. Jaz se seveda lahko motim, čeprav mi o teh rečeh razlagajo iz kontrole agencije...

kajpace · danes ob 13:40

A se je kdo vprašal, kaj bo, ko bo EU popustila ZDA in sprejela Monsanto?

Feniks · danes ob 13:48

Da se popravim (in dam prav Pepetu, kar se spodobi se spodobi); očitno se atrazina v mesu sploh ne išče, ker naj bi se hitro presnovil in ga je težko najti nad dovoljeno ravnijo. Ali je to v redu pa res ne vem.
Torej atrazin iz mercosurja načeloma ni problem, ker bo potencialno prisoten samo v koruzi in krmnih mešanicah s koruzo, kar pa (ugibam, da me ne bo spet kdo držal za dlake na jajcih) po moje ne bo ravno glavnina uvoza od tam. Meni je bolj problematično meso in kaj se lahko najde tam. Mogoče še mleko v prahu in siri...
Torej ni bojazni. Ali pač; kot pravi Danijel je atrazin samo kot primer. Se strinjam. Ko gledamo pesticide kot take se zadeva malo spremeni.

Daniel · danes ob 13:49

Seveda vsi jamrajo, ker dejansko izgleda, da se da s statistiko število kmetij držati na umetno visoki ravni in se delati, da je vse ok. Jaz ti pa razlagam, kaj se dogaja na terenu in da mladi že sedaj kažejo odpor do tega sektorja (kar lahko vidite preko razpisa za mlade kmete). Saj kot pravim, čas bo pokazal a moje mnenje je, da je to velika napaka s katero so politiki prodali lastno prehransko samooskrbo na račun ostalih sektorjev, ki pa tudi ne bojo imeli kaj dosti od vsega tega, ker razen strupov dvomim, da si bojo južnoameričani kupovali nemške premijske avte.

Kot pravim ne vem, me niti ne moti omejen nabor sredstev za zaščito pri nas, me pa moti, ko se na isti trg vriva hrana pri pridelavi katere so bila uporabljena tukaj prepovedana sredstva in taka, s katerimi je pridelava cenejša in jih tukaj ni za dobiti. Obenem pa se kmetom še žuga s tem koliko co2 in metana proizvedejo, na drugem koncu pa bojo za izvoz hrane v eu izsekavali gozdove (ker roko na srce eu floskule o tem kako se za to ne sme izsekati nič dodatnega gozda so le to, floskule) in natovarjali ladje.

Strel v koleno, seveda kmečko.

Bo kakor bo, mogoče vse ok, bolj verjetno pa vse narobe.

Feniks · danes ob 13:56

Bom rekel samo, da se strinjava, da se ne strinjava, vsaj ne v celoti.

To da ni podmladka n kmetijah ni kriv mercosur. Koristi zagotovo ne, ni pa glavni krivec. Pa ne zagovarjam ta sporazum, ker se bodo v prihodnosti zagotovo pojavljale težave. Težaven (tudi če malo, je težava) je za kmete, za končne potrošnike niti ne.
Zelena agenda je pa itak zadeva zase in ta je veliko večji problem od tega sporazuma.

Daniel · danes ob 14:03

Vsekakor. Že če gledava kako brezglavo je z rinjenjem v eno smer (ob dejstvu, da eu prispeva 7% k globalnemu onesnaževanju) eu brezglavo zapravila avtomobilsko industrijo, jedrsko energijo, pa še kaj takega bi se našlo, človeka ne navdaja ravno z upanjem, da sploh vedo kaj počnejo.

Ampak ta cikel je, kot sem dejal, nepovraten, ko je hlev prazen, bo ostal prazen. Upajmo, da res ne bo prišlo do kakšnega globalnega rožljanja z orožjem, po tem, ko bomo svojo prehransko varnost spravili pod kritično mejo.

Tukaj okrog se že čutijo ukrepi zadnje spremembe zakonodaje pri nas. Marsikateri manjši rejci prašičev, ki so vzredili kakšno leglo, dva, tri so rekli, da se s tem ne bojo več zajebavali, ker prinaša kup dodatnih stroškov po prehodnem obdobju, zainteresiranega podmladka pa ni. In tako gremo počasi in vztrajno v nepovrat.

BLABLABLA · danes ob 14:39

Uporabnik Daniel je napisal:
Vsekakor. Že če gledava kako brezglavo je z rinjenjem v eno smer (ob dejstvu, da eu prispeva 7% k globalnemu onesnaževanju) eu brezglavo zapravila avtomobilsko industrijo, jedrsko energijo, pa še kaj takega bi se našlo, človeka ne navdaja ravno z upanjem, da sploh vedo kaj počnejo.

Ampak ta cikel je, kot sem dejal, nepovraten, ko je hlev prazen, bo ostal prazen. Upajmo, da res ne bo prišlo do kakšnega globalnega rožljanja z orožjem, po tem, ko bomo svojo prehransko varnost spravili pod kritično mejo.

Tukaj okrog se že čutijo ukrepi zadnje spremembe zakonodaje pri nas. Marsikateri manjši rejci prašičev, ki so vzredili kakšno leglo, dva, tri so rekli, da se s tem ne bojo več zajebavali, ker prinaša kup dodatnih stroškov po prehodnem obdobju, zainteresiranega podmladka pa ni. In tako gremo počasi in vztrajno v nepovrat.

V naši vasi sta se zaprli 2 štali po cca 40 glav...
Starši pomrli... Otroci so živino opustili, ker več ne zmorejo... Samo še zelenjava

PS Včasih je bilo v naši vasi cca 100-120 glav goveda... danes mogoče 15...

roCkY · danes ob 14:53

Uporabnik Feniks je napisal:
Mimogrede, ker varna hrana ni moje področje, sem govoril s kolegom, ki dela na tem, da se prepričam ali prav razmišljam. In ja, izkazalo se je, da se uvoz iz tretjih držav (tudi iz območja MERCOSUR-ja) preverja na prepovedana sredstva v EU (tudi ostanke FFS). Če že so prisotni v hrani, morajo biti pod mejo detekcije. Če se jih zazna, se pošiljka zavrne oziroma gre na uničenje.
Druga stvar pa je kako gosta je mreža nadzora. Ampak to velja za vse tretje države, ne samo za mercosur.

MRL-ji za v EU prepovedane FFS seveda n iso 0,0000 oz pod mejo detekcije.
Poglej si recimo evropski MRL glifosata v pšenici? Zakaj je tak? Zato, da se jo lahko v Ukrajini, ZDA, Argentini, Brfazliji... tretira 10 dni pred žetvijo in proda v EU. ....

Ko bo na vse tiste FFS, ki v EU niso dovoljeni na posamezni kulturi, za uvoz MRL 0,0000000 bo nadzor do takrat je realno farsa. Igrajo se EU birokrati plačani od trgovcev "nadzor".

roCkY · danes ob 15:03

Uporabnik BLABLABLA je napisal:
V naši vasi sta se zaprli 2 štali po cca 40 glav...
Starši pomrli... Otroci so živino opustili, ker več ne zmorejo... Samo še zelenjava

PS Včasih je bilo v naši vasi cca 100-120 glav goveda... danes mogoče 15...

Zelenjava in živina intenzivno (predvsem mlečna proizvodnja) se ne miksata. Oboje resno ne gre.

Velik ? če so šli v pravo smer. Cene zelenjave so letos za lepo število artiklov 20-30% pod modelnimi kalkulacijijami KIS-a. Če en artikel dela pa je ostalo zguba. ... Ja nekak gre ampak do kdaj? Nepalci, Indijci po 4,5 €/h?

Površine krompirja v SLO se bodo precej zagotovo zmanjšale še za kakih 20-25% drugo leto, glede na letošnjo situacijo.

Prihodnost kmetijstva v EU

Fizikalc

Guru

Guru

Fizikalc

Fizikalc

Guru

Guru

Fizikalc

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Guru

Guru

Guru

Guru