Smo globoko v predvolilnem času. Do parlamentarnih volitev, ki jih je prejšnji teden razpisala predsednica republike za 22. marec, sta še dobra dva meseca. Da smo v predvolilnem času, kažejo tudi vaši govori ob koncu tedna, tako na Osankarici kot v Dražgošah. Dražgoše so vsako leto prostor močnih političnih sporočil. Tokrat pa se je zdelo, da so bila tudi izrazito predvolilna, ko ste pozivali k enotnosti in dejali: "Tega vam ne bomo pustili." Koga ste imeli v mislih, koga ste nagovarjali k enotnosti in komu ste namenili besede "Ne bo vam uspelo"?
Dražgoše so, če citiram pokojnega Janeza Stanovnika, simbol slovenstva, simbol trpljenja, simbol junaštva in slovenske suverenosti. Na takšnih krajih si vedno želiš dati sporočilo povezanosti in enotnosti. Zakaj? Zato, ker je slovenski narod v najtežjih trenutkih znal stopiti skupaj in takrat noben cilj ni bil prevelik. Ko sem govoril o tem, kaj jim ne bo uspelo, sem imel v mislih potvarjanje zgodovine. Prav je, da se na krajih, kot so Dražgoše, zelo jasno opredelimo do tega, kakšna je bila slovenska zgodovina in kje so temelji slovenske suverenosti, države. Dražgoše in narodnoosvobodilni boj so nedvomno eden od temeljev, na katerih stoji samostojna slovenska država.
Rekli ste: "Ne bo vam uspelo potvarjati zgodovine."
Ne bo uspelo nikomur, ki bi želel oskruniti ta plemeniti boj naših dedkov, naših nonotov za svobodo in za slovenski jezik.
Predsednike nekaterih levosredinskih strank ste povabili v torek na kosilo. Prvi predsednik Milan Kučan je včeraj v Dražgošah dejal: "Upam, da bodo dobro jedli in se kaj dogovorili." Zanima me, ne kaj bo na mizi, temveč kakšen predlog boste dali in kaj si obetate od tega pogovora. Gre za strjevanje vrst na levi sredini?
Živimo v zelo nemirnih časih in svet je zadnje čase videti, kot da bi ponorel. Vsak dan prihajajo slabe novice. Mislim, da je zdaj trenutek, ko moramo vsi, ki verjamemo v mir, svobodo in človekove pravice, stopiti skupaj in se povezati. Če hočete, oblikovati nekakšno enotno fronto za ohranitev vrednot, na katerih temelji Slovenija. To je namen torkovega kosila. Udeležencem bom postavil zelo preprosto vprašanje: Kakšno Slovenijo si želimo in kakšno želimo zapustiti svojim otrokom? Prepričan sem, da se bomo glede tega poenotili. Od tu naprej pa lahko črpamo povezanost pred volitvami, še bolj pa po volitvah.
Torej bodo teme širše. V opoziciji oziroma na desni sredini nihče ni dobil vabila, čeprav boste govorili o takih vprašanjih.
Govorili bomo s tistimi, ki verjamejo v podobne vrednote: odprto in svobodno družbo, pravno državo, demokracijo in socialno državo. Povabili smo parlamentarne in zunajparlamentarne stranke, ki te vrednote delijo.
Stranka Zaupanje in njen predsednik Karl Erjavec nista bila povabljena.
Povabili smo vse, ki jim ankete trenutno kažejo vsaj odstotek podpore. Ko bo podpora večja, bodo povabljeni tudi oni.
| | Sodelovanje v smislu trojčka, ko je ta potem zmagal ... Ko so zmagali Socialni demokrati Boruta Pahorja, takrat so pred volitvami šli Kresalova, Golobič in Pahor pred ljudi, češ "kdor bo zmagal na volitvah, bo vodil naslednjo vlado". Torej takšnega predvolilnega povezovanja ne načrtujete?
Ne, enotne predvolilne koalicije ne načrtujemo. Želel pa bi si, da bi se sile na levi sredini strnile, morda tudi v obliki kakšne skupne liste. Predvsem pa bom poslušal, kaj menijo drugi, in verjamem, da se bomo lahko konstruktivno dogovorili.
Omenili ste nemirne čase. Danska premierka je v zvezi s Trumpovimi izjavami o Grenlandiji dejala, da smo na usodnem preizkusu. Kako skrb vzbujajoče je to za Slovenijo in za Evropsko unijo?
Zelo skrb vzbujajoče. Lahkotno opletanje z vojaškimi posegi nikakor ne vzbuja občutka varnosti. Evropa se mora še tesneje povezati, se postaviti za človekove pravice in mednarodno pravo in pri tem vztrajati, in to velja tudi v primeru Grenlandije in Danske. Upam, da so te epizode prehodne in da bo med zavezniki prevladal razum, da se bo ohranil mir, ki je največja vrednota, za katero so umirali naši predniki.
Nekateri primerjajo Trumpove poteze z ravnanjem Putina v Ukrajini. Se strinjate?
Kar me najbolj skrbi, je lahkotnost, s katero se danes krši mednarodno pravo in uporablja vojaška sila za partikularne interese. Za države, kot je Slovenija, in za Evropo kot celoto ni druge poti kot dosledno vztrajanje pri ustanovni listini OZN-a in mednarodnem pravu ter notranji povezanosti. Ta element je toliko bolj pomemben v teh časih. Prepričan sem, da bo na koncu obveljal, da bo obveljalo ravno mednarodno pravo, mogoče ne danes, mogoče za ameriškega predsednika in mogoče ne jutri. Sveta brez prava si preprosto ne morem predstavljati.
Ali je Ustavno sodišče s svojo odločitvijo o zakonu, ki ureja razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, pokopalo bistvo zdravstvene reforme?
Ne. Odločitev v resnici pozdravljamo. Ustavno sodišče je pritrdilo razmejitvi med javnim in zasebnim sistemom. Edina stvar, v katero se je ustavno sodišče dejansko vmešalo, je prepoved dela v zasebnem za tiste, ki so v javnem. Zakaj? Ker je ocenilo, da je dovolj drugih mehanizmov in taka prepoved ni potrebna, in tudi sam se pridružujem temu mnenju. Prepričan sem, da je mehanizmov po uveljavitvi zdravstvene reforme dovolj in da lahko vodstva bolnišnic brez problemov dosežejo natančno enak cilj, kot če bi ta prepoved obstala. Zato nas ta v resnici odločba v ničemer ne skrbi in bomo tudi poskušali brez njene obnove sedanji sistem nadaljevati.
30 dni do specialista in podobne številke smo že slišali v različnih studiih in oddajah. Čakalne vrste obstajajo povsod po svetu, vprašanje pa je, ali obstaja tudi učinkovit recept za njihovo skrajševanje. Ko je bila Slovenija še sistemska kršiteljica pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi nerazumno dolgih sodnih postopkov, je bil prelomni primer Lukenda. Takrat se je našel denar, organiziralo se je delo, začelo se je sistematično reševanje starih zadev in danes nimamo več sodnih zaostankov v takšnem obsegu. Ali obstaja podoben recept tudi za čakalne vrste v zdravstvu, če boste dobili še en mandat?
Recept se že izvaja. Reforma, o kateri sva govorila prej, je temelj, na katerem zdaj gradimo "hišo". V tej hiši sta za skrajševanje čakalnih vrst ključna dva ukrepa. Prvi je digitalizacija zdravstva, ki se že izvaja in bo omogočila natančen pregled nad tem, kdo dejansko čaka in kdo je zgolj navidezno vpisan v evidencah. Drugi ukrep pa je plačevanje zdravstvenih storitev po dejanskih stroških. Do zdaj se je plačevalo po tako imenovanih utežeh iz let 2006 ali 2007, zdaj pa se ta sistem spreminja. Bolnišnice bodo plačane po realnih stroških opravljenih storitev. S tem se bosta preprečili umetno podaljševanje čakalnih vrst na enem mestu in njihovo krajšanje drugje, denimo pri zasebnikih. Takšne prakse so se pokazale v zadnjem letu pri nekaterih specialistih. Ko ne bo več materialnega in ekonomskega interesa za umetno ustvarjanje čakalnih vrst, sem prepričan, da se bodo razmere bistveno izboljšale. Deloma že v prihodnjih mesecih, še bolj pa v prihodnjem letu.
|
|
|
|
www.24ur.com
www.delo.si
www.rtvslo.si
www.sta.si
