Borci so, orožje je, enotenje naroda sledi.
Planet Golob
- Ustvarjalec teme Matey
- Začetni datum
Krast, lagat, potvarjat in manipulirat so ga naučili.Kot vidim, ste tukajšnji razpravljalci potrebni oddiha in čiščenja možganov (?) od raznega spama in ničvrednih informacij, ki jih na tablo limajo nekateri, ki nimajo ravno razčiščenih pojmov, pa tudi nekateri, ki načrtno razširjajo negativnosti o sedanji vladi.
12. januar 2026
Politična delitev naroda ni zgodovinsko dejstvo
Govor predsednika vlade in Svobode dr. Roberta Goloba na osrednji 69. spominski prireditvi v Dražgošah.
Spoštovane državljanke in državljani, tovarišice in tovariši, pohodniki, praporščaki, veterani, mladi in vsi tisti, ki v srcu dobro mislite, dobrodošli v Dražgošah! Verjamem, da vsi danes, tukaj zbrani, dobro vemo, zakaj na spomeniku za mano, na obronku Jelovice za vami in na slovenskem Triglavu ponosno plapolajo slovenske zastave zaradi partizank in partizanov.
Najsvetlejše prizore slovenske zgodovine zaznamuje enotnost – enotnost misli, duha in dejanj. Povezanost v boju za emancipacijo slovenskega naroda, za svobodo slovenske kulture in slovenskega jezika. Slovencem je v najtežjih zgodovinskih preizkušnjah vedno uspelo stopiti skupaj in premagati tisto – in tistega – ki nas je preizkušal.
Solidarnost v praksi
Predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob se je srečal s stanovalkami in stanovalci ter zaposlenimi v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, ki vsak dan zagotavljajo, da življenje tam poteka dostojno, varno in v skrbi za človeka.
Že v uvodu je izpostavil pomen ljudi, ki nosijo oskrbo starejših na svojih ramenih. Njihovo delo je po njegovih besedah temelj, na katerem stoji kakovost bivanja v domovih. »Rad bi se zahvalil direktorici, ne le za spodbudne besede, ampak predvsem za vso opravljeno delo. Kadar ima vodstvo jasen cilj in ga uresničuje s srcem ter s skrbjo za stanovalke in stanovalce, se to pozna tudi pri rezultatih in počutju ljudi,« je poudaril premier ter s tem jasno začrtal povezavo med odgovornim vodenjem in vsakdanjim življenjem v domu.
Poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj o obisku vlade primorsko-notranjske regije.
Svoj kraj imam rad – tega ni mogoče zanikati. In bil sem vesel, da se je ta teden vlada odpravila prav tja, v regijo, ki tone v pozabo hitreje, kot si mislimo. Vrtim film nazaj v preteklost, v leta po študiju, ko sva s prijateljem sanjala o tem, da ostaneva doma in ustvarjava. Razmišljala sva “deluj lokalno, misli globalno”. Tiskala sva vezja, programirala mikrokontrolerje, gorela od inovacijske strasti. A finančne spodbude? Nič. Razpisi? Brez perspektive. Premajhna sva bila za linijsko proizvodnjo, zato sva sanje pospravila v predal in obupala. Oba sva zapustila strast in odrinila v Ljubljano – edino mesto, ki je takrat nudilo vsaj drobtinico upanja.
Ta teden bomo v Državnem zboru priča odločilnim odločitvam.
Na parlamentarnih odborih bo obravnavan paket zakonodaje, ki širi pogoj nekaznovanosti tudi na poslanke in poslance državnega zbora, župane, predsednika države, državne svetnike in evropske poslance.
Za večino zakonov imamo že zagotovljeno podporo. Ključno vprašanje pa ostaja uvedba pogoja nekaznovanosti za poslance državnega zbora in državne svetnike. Tam bodo odločilni tudi glasovi opozicije. Iskreno upamo, da bodo tudi opozicijski poslanci prepoznali, zakaj Slovenija potrebuje jasna, enaka in poštena pravila za vse – ter bodo glasovali za. Glasovanje na odboru bo potekalo v torek, nato pa zakon nadaljuje pot v plenarno obravnavo.
Nekdo se je spraševal o tem kaj je ok in kaj ni v kreativnem smislu 
...Branči, prtož se!
www.rtvslo.si
...Branči, prtož se!
ESČP: Slovenija je tedniku Mladina v zadevi Grims kršila pravico do svobode govora
Slovenija je tedniku Mladina kršila pravico do svobode izražanja, je razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Slovenija mora Mladini plačati dobrih 15 tisoč evrov.
www.rtvslo.si
Ni zanimivo, kako "spontano" je Jenul dal idejo o združevanju Levice, Vesne, Socialistov in Piratov?
Ko ti premier v intervjuju (včeraj) dejansko reče, da kje so sedaj težave podjetij, ki so jamrale zaradi prisiljenih izplačil božičnic. Težav ni, vsi so lepo plačali in gremo dalje. Potem veš, da "mojster" pojma nima o gospodarstvu in, da firma ne crkne od danes na jutri zaradi enega izplačila. Tudi, če bi, se ne zapre v roku par tednov od izplačila, kajne. Skratka jest sem bil šokiran nad takimi izjavami in to o edini veji (gospodarstvu) v državi, ki napaja vse ostalo.
V info, da ne bo stalnega brcanja v temo in raznoraznih interpretacij:
|
|
Koliko orgazmov si doživel?V info, da ne bo stalnega brcanja v temo in raznoraznih interpretacij:
Intervju s predsednikom dr. Robertom Golobom
Smo globoko v predvolilnem času. Do parlamentarnih volitev, ki jih je prejšnji teden razpisala predsednica republike za 22. marec, sta še dobra dva meseca. Da smo v predvolilnem času, kažejo tudi vaši govori ob koncu tedna, tako na Osankarici kot v Dražgošah. Dražgoše so vsako leto prostor močnih političnih sporočil. Tokrat pa se je zdelo, da so bila tudi izrazito predvolilna, ko ste pozivali k enotnosti in dejali: "Tega vam ne bomo pustili." Koga ste imeli v mislih, koga ste nagovarjali k enotnosti in komu ste namenili besede "Ne bo vam uspelo"?
Dražgoše so, če citiram pokojnega Janeza Stanovnika, simbol slovenstva, simbol trpljenja, simbol junaštva in slovenske suverenosti. Na takšnih krajih si vedno želiš dati sporočilo povezanosti in enotnosti. Zakaj? Zato, ker je slovenski narod v najtežjih trenutkih znal stopiti skupaj in takrat noben cilj ni bil prevelik. Ko sem govoril o tem, kaj jim ne bo uspelo, sem imel v mislih potvarjanje zgodovine. Prav je, da se na krajih, kot so Dražgoše, zelo jasno opredelimo do tega, kakšna je bila slovenska zgodovina in kje so temelji slovenske suverenosti, države. Dražgoše in narodnoosvobodilni boj so nedvomno eden od temeljev, na katerih stoji samostojna slovenska država.
Rekli ste: "Ne bo vam uspelo potvarjati zgodovine."
Ne bo uspelo nikomur, ki bi želel oskruniti ta plemeniti boj naših dedkov, naših nonotov za svobodo in za slovenski jezik.
Predsednike nekaterih levosredinskih strank ste povabili v torek na kosilo. Prvi predsednik Milan Kučan je včeraj v Dražgošah dejal: "Upam, da bodo dobro jedli in se kaj dogovorili." Zanima me, ne kaj bo na mizi, temveč kakšen predlog boste dali in kaj si obetate od tega pogovora. Gre za strjevanje vrst na levi sredini?
Živimo v zelo nemirnih časih in svet je zadnje čase videti, kot da bi ponorel. Vsak dan prihajajo slabe novice. Mislim, da je zdaj trenutek, ko moramo vsi, ki verjamemo v mir, svobodo in človekove pravice, stopiti skupaj in se povezati. Če hočete, oblikovati nekakšno enotno fronto za ohranitev vrednot, na katerih temelji Slovenija. To je namen torkovega kosila. Udeležencem bom postavil zelo preprosto vprašanje: Kakšno Slovenijo si želimo in kakšno želimo zapustiti svojim otrokom? Prepričan sem, da se bomo glede tega poenotili. Od tu naprej pa lahko črpamo povezanost pred volitvami, še bolj pa po volitvah.
Torej bodo teme širše. V opoziciji oziroma na desni sredini nihče ni dobil vabila, čeprav boste govorili o takih vprašanjih.
Govorili bomo s tistimi, ki verjamejo v podobne vrednote: odprto in svobodno družbo, pravno državo, demokracijo in socialno državo. Povabili smo parlamentarne in zunajparlamentarne stranke, ki te vrednote delijo.
Stranka Zaupanje in njen predsednik Karl Erjavec nista bila povabljena.
Povabili smo vse, ki jim ankete trenutno kažejo vsaj odstotek podpore. Ko bo podpora večja, bodo povabljeni tudi oni.
Ne, enotne predvolilne koalicije ne načrtujemo. Želel pa bi si, da bi se sile na levi sredini strnile, morda tudi v obliki kakšne skupne liste. Predvsem pa bom poslušal, kaj menijo drugi, in verjamem, da se bomo lahko konstruktivno dogovorili.
Omenili ste nemirne čase. Danska premierka je v zvezi s Trumpovimi izjavami o Grenlandiji dejala, da smo na usodnem preizkusu. Kako skrb vzbujajoče je to za Slovenijo in za Evropsko unijo?
Zelo skrb vzbujajoče. Lahkotno opletanje z vojaškimi posegi nikakor ne vzbuja občutka varnosti. Evropa se mora še tesneje povezati, se postaviti za človekove pravice in mednarodno pravo in pri tem vztrajati, in to velja tudi v primeru Grenlandije in Danske. Upam, da so te epizode prehodne in da bo med zavezniki prevladal razum, da se bo ohranil mir, ki je največja vrednota, za katero so umirali naši predniki.
Nekateri primerjajo Trumpove poteze z ravnanjem Putina v Ukrajini. Se strinjate?
Kar me najbolj skrbi, je lahkotnost, s katero se danes krši mednarodno pravo in uporablja vojaška sila za partikularne interese. Za države, kot je Slovenija, in za Evropo kot celoto ni druge poti kot dosledno vztrajanje pri ustanovni listini OZN-a in mednarodnem pravu ter notranji povezanosti. Ta element je toliko bolj pomemben v teh časih. Prepričan sem, da bo na koncu obveljal, da bo obveljalo ravno mednarodno pravo, mogoče ne danes, mogoče za ameriškega predsednika in mogoče ne jutri. Sveta brez prava si preprosto ne morem predstavljati.
Ali je Ustavno sodišče s svojo odločitvijo o zakonu, ki ureja razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, pokopalo bistvo zdravstvene reforme?
Ne. Odločitev v resnici pozdravljamo. Ustavno sodišče je pritrdilo razmejitvi med javnim in zasebnim sistemom. Edina stvar, v katero se je ustavno sodišče dejansko vmešalo, je prepoved dela v zasebnem za tiste, ki so v javnem. Zakaj? Ker je ocenilo, da je dovolj drugih mehanizmov in taka prepoved ni potrebna, in tudi sam se pridružujem temu mnenju. Prepričan sem, da je mehanizmov po uveljavitvi zdravstvene reforme dovolj in da lahko vodstva bolnišnic brez problemov dosežejo natančno enak cilj, kot če bi ta prepoved obstala. Zato nas ta v resnici odločba v ničemer ne skrbi in bomo tudi poskušali brez njene obnove sedanji sistem nadaljevati.
30 dni do specialista in podobne številke smo že slišali v različnih studiih in oddajah. Čakalne vrste obstajajo povsod po svetu, vprašanje pa je, ali obstaja tudi učinkovit recept za njihovo skrajševanje. Ko je bila Slovenija še sistemska kršiteljica pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi nerazumno dolgih sodnih postopkov, je bil prelomni primer Lukenda. Takrat se je našel denar, organiziralo se je delo, začelo se je sistematično reševanje starih zadev in danes nimamo več sodnih zaostankov v takšnem obsegu. Ali obstaja podoben recept tudi za čakalne vrste v zdravstvu, če boste dobili še en mandat?
Recept se že izvaja. Reforma, o kateri sva govorila prej, je temelj, na katerem zdaj gradimo "hišo". V tej hiši sta za skrajševanje čakalnih vrst ključna dva ukrepa. Prvi je digitalizacija zdravstva, ki se že izvaja in bo omogočila natančen pregled nad tem, kdo dejansko čaka in kdo je zgolj navidezno vpisan v evidencah. Drugi ukrep pa je plačevanje zdravstvenih storitev po dejanskih stroških. Do zdaj se je plačevalo po tako imenovanih utežeh iz let 2006 ali 2007, zdaj pa se ta sistem spreminja. Bolnišnice bodo plačane po realnih stroških opravljenih storitev. S tem se bosta preprečili umetno podaljševanje čakalnih vrst na enem mestu in njihovo krajšanje drugje, denimo pri zasebnikih. Takšne prakse so se pokazale v zadnjem letu pri nekaterih specialistih. Ko ne bo več materialnega in ekonomskega interesa za umetno ustvarjanje čakalnih vrst, sem prepričan, da se bodo razmere bistveno izboljšale. Deloma že v prihodnjih mesecih, še bolj pa v prihodnjem letu.
|
|
Ob tragičnem dogodku v Novem mestu ste zelo odmevno dejali, da je državni aparat zatajil. To je bila huda izjava, še posebej za nekoga, ki je na vrhu politično odgovoren za ta aparat. Ali res menite, da je državni aparat zatajil?
Državni aparat je bistveno več kot zgolj vlada. Policija je neodvisen organ, še bolj pa to velja za sodstvo in tožilstvo. Tega se moramo zavedati. A kljub temu sem še vedno prepričan, da bi moral biti celoten sistem v preteklosti bolj povezan in učinkovitejši pri preprečevanju in obravnavi takšnih primerov. Po sprejetju t. i. Šutarjevega zakona se je to dejansko spremenilo. Državni aparat je postal učinkovitejši. Imamo zelo konkretne in odmevne primere. Finančna uprava je začela sistematično zasegati vozila kroničnim dolžnikom in v tem času jih je zaplenila že 37. Policija je v teh dneh prvič uporabila tudi določbo, ki omogoča vstop v stanovanje brez sodne odredbe v nujnih primerih. Že v prvih urah novega leta so tako našli orožje, s katerim je bilo streljano, in še dodatno orožje. Res sem ponosen, ker vsak kos orožja, ki nam ga bo uspelo takim neodgovornežem zapleniti, pomeni manjše tveganje, da se bo komu kaj zgodilo.
Če je bilo mogoče z enim zakonom sistem tako učinkovito premakniti, zakaj tega nismo storili že prej? Zakaj je bilo treba čakati na tragične dogodke?
Nihče ni čakal. A bodimo iskreni. Še danes obstajajo resni kritiki Šutarjevega zakona, tudi med strokovnjaki, ki trdijo, da ni bil potreben, čeprav zdaj vidimo konkretne rezultate. Danes lahko napadalca zadržimo, prej tega ni bilo mogoče. Na primer napadalca na varnostnika v Novem mestu so pridržali. Prej ga je moral varnostnik prijaviti, seveda ga niso prijavili. Napadalec je odkorakal, počutil se je nedotakljivega in nadaljeval svoje nasilništvo. Danes je tega konec izključno zaradi zakona. Kljub temu obstajajo ljudje, ki pravijo, da je bil nepotreben. Bil je zelo potreben, ampak žal se je morala ustvariti ustrezna družbena klima, da smo lahko tak zakon spravili skozi parlament.
Ali kot predsednik vlade zaupate policiji, tožilstvu, sodstvu in ljudem, ki te sisteme vodijo?
Vedno bolj.
Policija opozarja na kadrovsko podhranjenost, sindikati govorijo celo o ukinjanju nočnih dežurstev. Vas to skrbi?
O kadrovski podhranjenosti poslušam cel mandat na vseh področjih. Največkrat se to potem pokaže, da je to tudi del pogajalske taktike sindikatov za boljše pogoje. Nič narobe, legitimno. Slovenija ima danes eno najnižjih brezposelnosti in najvišjo stopnjo zaposlenosti kadar koli v zgodovini. Enostavno ljudi, ki bi lahko zapolnili delovna mesta, ni. Tisto, kar lahko naredimo, je, da poskušamo ljudi preusmerjati v deficitarne poklice. To nam v neki meri uspeva, na primer pri zdravnikih specialistih, v neki meri uspeva na področju tudi šolstva, verjamem, da tudi na področju policije. S časom bomo to vrzel enako uspešno zapolnili, kot nam to uspeva na primer na področju Slovenske vojske. V vsakem trenutku je neki del podsistema, ki ima kadrovski primanjkljaj, potem se pa to lahko tudi zapolni, ko se ukrepi sprejemajo.
Policija je bila dolgo brez generalnega direktorja s polnimi pooblastili. Zakaj toliko časa z vršilci dolžnosti?
Tu se motite. Policija je imela tudi direktorja s polnim mandatom Senada Jusića, a je bila odločba pozneje razveljavljena na upravnem sodišču. Ob tem naj dodam, da sem sam celo predmet preiskave zaradi domnevnega vmešavanja v kadrovanje policije. Tako da razumem, da sem odgovoren po vašem mnenju, ampak vlada imenuje. Odkar sem v postopkih preiskave in izključno se še toliko bolj držim ob strani in pustim, da postopki tečejo.
Ali bo javnost pred volitvami izvedela, ali ste kršili zakon o integriteti?
Želel bi si, da bi se lahko javnost prepričala, kako absurdne so tiste obtožbe, ki so sedaj v spisu tudi ostale. Po mojih informacijah gre za dve SMS-sporočili, ki sta za moje pojme vse prej vse kaj drugega kot pa kršenje integritete, ampak o tem žal, dokler ni postopek končan, ne morem govoriti. Želim si, da bi bil ta postopek že pred dvema letoma končan, ker učinkovitost delovanja pravosodnih organov se meri v mesecih, in ne v letih, kot je v tem primeru. Niti v enem trenutku ni prišlo do zavlačevanja postopka, da bi se neki roki ... Mislim, da je prav, če verjamemo v pravno državo, da se dovoli uporaba vseh z zakonom dovoljenih sredstev. Drugo je, če bi se pa izmikali temu ali pa za postopek zavlačevali s tem, ko bi bili nedosegljivi, tega nikoli ni bilo. Tudi sam sem se vedno odzval v tem primeru na zaslišanje. Ko boste videli, ali pred volitvami ali po njih, kaj naj bi bilo tisto, kar naj bi pomenilo kršenje integritete, boste tudi vi začudeni.
Pravna sredstva so seveda vsa dovoljena. Ni se govorilo o zavlačevanju, ampak da vzame čas vsaka nova pritožba. Božičnico ste obljubili, tudi izpeljali. Ali bo enako z napovedjo ministra za delo Luke Mesca pri povišani minimalni plači?
Ob uvedbi obvezne božičnice smo poslušali katastrofične napovedi, pa se ni zgodilo nič od tega. Danes jo večina zaposlenih prejema, prav tako upokojenci zimski dodatek, gospodarstvu se ni zgodilo nič hudega. Prav je, da se vsi zavemo odgovornosti, ko napovedujemo katastrofo, in da ne prisluhnemo tistemu, ki najbolj vpije, ampak raje prisluhnemo, kaj je prav. Božičnica je natančno to. Prav je, da tudi v Sloveniji po zgledu sosednjih držav zaposleni dobijo zimski regres. Kar se tiče minimalne plače, minister Mesec je mogoče malo prehitro šel ven s konkretnimi številkami. Številka se bo na koncu postavila tudi na podlagi socialnega dialoga, mislim, da je ta teden napovedan prvi sestanek. Bomo počakali, da vidimo, kaj bo, in potem bomo tudi videli rezultat. Če mene vprašate, zagotovo bo minimalna plača višja, kot je bila do sedaj. Želel bi si, da bi tudi to uredili sistemsko, dobro, da to ni stvar vsakega leta, ampak da imamo zakon, ki poveže minimalno plačo s tveganjem revščine. To bi bila bolj ustrezna rešitev, zneskovno, kot je zdaj.
Državni aparat je bistveno več kot zgolj vlada. Policija je neodvisen organ, še bolj pa to velja za sodstvo in tožilstvo. Tega se moramo zavedati. A kljub temu sem še vedno prepričan, da bi moral biti celoten sistem v preteklosti bolj povezan in učinkovitejši pri preprečevanju in obravnavi takšnih primerov. Po sprejetju t. i. Šutarjevega zakona se je to dejansko spremenilo. Državni aparat je postal učinkovitejši. Imamo zelo konkretne in odmevne primere. Finančna uprava je začela sistematično zasegati vozila kroničnim dolžnikom in v tem času jih je zaplenila že 37. Policija je v teh dneh prvič uporabila tudi določbo, ki omogoča vstop v stanovanje brez sodne odredbe v nujnih primerih. Že v prvih urah novega leta so tako našli orožje, s katerim je bilo streljano, in še dodatno orožje. Res sem ponosen, ker vsak kos orožja, ki nam ga bo uspelo takim neodgovornežem zapleniti, pomeni manjše tveganje, da se bo komu kaj zgodilo.
Če je bilo mogoče z enim zakonom sistem tako učinkovito premakniti, zakaj tega nismo storili že prej? Zakaj je bilo treba čakati na tragične dogodke?
Nihče ni čakal. A bodimo iskreni. Še danes obstajajo resni kritiki Šutarjevega zakona, tudi med strokovnjaki, ki trdijo, da ni bil potreben, čeprav zdaj vidimo konkretne rezultate. Danes lahko napadalca zadržimo, prej tega ni bilo mogoče. Na primer napadalca na varnostnika v Novem mestu so pridržali. Prej ga je moral varnostnik prijaviti, seveda ga niso prijavili. Napadalec je odkorakal, počutil se je nedotakljivega in nadaljeval svoje nasilništvo. Danes je tega konec izključno zaradi zakona. Kljub temu obstajajo ljudje, ki pravijo, da je bil nepotreben. Bil je zelo potreben, ampak žal se je morala ustvariti ustrezna družbena klima, da smo lahko tak zakon spravili skozi parlament.
Ali kot predsednik vlade zaupate policiji, tožilstvu, sodstvu in ljudem, ki te sisteme vodijo?
Vedno bolj.
Policija opozarja na kadrovsko podhranjenost, sindikati govorijo celo o ukinjanju nočnih dežurstev. Vas to skrbi?
O kadrovski podhranjenosti poslušam cel mandat na vseh področjih. Največkrat se to potem pokaže, da je to tudi del pogajalske taktike sindikatov za boljše pogoje. Nič narobe, legitimno. Slovenija ima danes eno najnižjih brezposelnosti in najvišjo stopnjo zaposlenosti kadar koli v zgodovini. Enostavno ljudi, ki bi lahko zapolnili delovna mesta, ni. Tisto, kar lahko naredimo, je, da poskušamo ljudi preusmerjati v deficitarne poklice. To nam v neki meri uspeva, na primer pri zdravnikih specialistih, v neki meri uspeva na področju tudi šolstva, verjamem, da tudi na področju policije. S časom bomo to vrzel enako uspešno zapolnili, kot nam to uspeva na primer na področju Slovenske vojske. V vsakem trenutku je neki del podsistema, ki ima kadrovski primanjkljaj, potem se pa to lahko tudi zapolni, ko se ukrepi sprejemajo.
Policija je bila dolgo brez generalnega direktorja s polnimi pooblastili. Zakaj toliko časa z vršilci dolžnosti?
Tu se motite. Policija je imela tudi direktorja s polnim mandatom Senada Jusića, a je bila odločba pozneje razveljavljena na upravnem sodišču. Ob tem naj dodam, da sem sam celo predmet preiskave zaradi domnevnega vmešavanja v kadrovanje policije. Tako da razumem, da sem odgovoren po vašem mnenju, ampak vlada imenuje. Odkar sem v postopkih preiskave in izključno se še toliko bolj držim ob strani in pustim, da postopki tečejo.
Ali bo javnost pred volitvami izvedela, ali ste kršili zakon o integriteti?
Želel bi si, da bi se lahko javnost prepričala, kako absurdne so tiste obtožbe, ki so sedaj v spisu tudi ostale. Po mojih informacijah gre za dve SMS-sporočili, ki sta za moje pojme vse prej vse kaj drugega kot pa kršenje integritete, ampak o tem žal, dokler ni postopek končan, ne morem govoriti. Želim si, da bi bil ta postopek že pred dvema letoma končan, ker učinkovitost delovanja pravosodnih organov se meri v mesecih, in ne v letih, kot je v tem primeru. Niti v enem trenutku ni prišlo do zavlačevanja postopka, da bi se neki roki ... Mislim, da je prav, če verjamemo v pravno državo, da se dovoli uporaba vseh z zakonom dovoljenih sredstev. Drugo je, če bi se pa izmikali temu ali pa za postopek zavlačevali s tem, ko bi bili nedosegljivi, tega nikoli ni bilo. Tudi sam sem se vedno odzval v tem primeru na zaslišanje. Ko boste videli, ali pred volitvami ali po njih, kaj naj bi bilo tisto, kar naj bi pomenilo kršenje integritete, boste tudi vi začudeni.
Pravna sredstva so seveda vsa dovoljena. Ni se govorilo o zavlačevanju, ampak da vzame čas vsaka nova pritožba. Božičnico ste obljubili, tudi izpeljali. Ali bo enako z napovedjo ministra za delo Luke Mesca pri povišani minimalni plači?
Ob uvedbi obvezne božičnice smo poslušali katastrofične napovedi, pa se ni zgodilo nič od tega. Danes jo večina zaposlenih prejema, prav tako upokojenci zimski dodatek, gospodarstvu se ni zgodilo nič hudega. Prav je, da se vsi zavemo odgovornosti, ko napovedujemo katastrofo, in da ne prisluhnemo tistemu, ki najbolj vpije, ampak raje prisluhnemo, kaj je prav. Božičnica je natančno to. Prav je, da tudi v Sloveniji po zgledu sosednjih držav zaposleni dobijo zimski regres. Kar se tiče minimalne plače, minister Mesec je mogoče malo prehitro šel ven s konkretnimi številkami. Številka se bo na koncu postavila tudi na podlagi socialnega dialoga, mislim, da je ta teden napovedan prvi sestanek. Bomo počakali, da vidimo, kaj bo, in potem bomo tudi videli rezultat. Če mene vprašate, zagotovo bo minimalna plača višja, kot je bila do sedaj. Želel bi si, da bi tudi to uredili sistemsko, dobro, da to ni stvar vsakega leta, ampak da imamo zakon, ki poveže minimalno plačo s tveganjem revščine. To bi bila bolj ustrezna rešitev, zneskovno, kot je zdaj.
nflacija je lani znašala 2,7 odstotka, nekoliko nad povprečjem EU-ja. Je to vaš neuspeh?
Ne, sploh ne, treba je biti zelo jasen, inflacija se vsak mesec spreminja. Res je 2,7 za 0,6 ali 0,5 smo nad evropskim povprečjem, ampak govorimo o nula cela pet odstotka. Ko smo prevzeli vlado v juniju 2022, je bila več kot desetodstotna, zdaj je 2,7, tako, da ne more biti to neuspeh. Največji poganjalec inflacije v zadnjih mesecih v Sloveniji in tudi v okolici, tudi Avstrija ima, mimogrede, inflacijo celo višjo od Slovenije in enako velja za Hrvaško, so cene hrane, med njimi pa cena mesa. Ampak meso je eden redkih kmetijskih proizvodov, kjer smo samooskrbni, kar pomeni, da ta denar, to povišanje cene v resnici gre slovenskemu kmetu, kar je edino pravilno. Mogoče je pa to način, kako smo, kako si je tudi slovenski kmet lahko zdaj z višjimi cenami omogočil boljše življenje?
Predsednica republike bo še pred volitvami predlagala novega guvernerja, varuha človekovih pravic in ustavne sodnike. Jih boste podprli? Opozicija pravi, da je to treba pustiti za naslednji sklic parlamenta.
Po informacijah, ki jih imam sam, so se kandidati tudi predstavili poslanskim skupinam, Nekateri od njih uživajo zelo veliko zaupanje, pri nekaterih se je predsednica odločila nekoliko drugače. Mislim, da bo marsikdo od njih dobil podporo, mogoče pa ne čisto vsi. Pri guvernerju, tu je mogoče škoda, da predsednica ni prisluhnila poslanski skupini Svobode, ki je dala prednost drugemu kandidatu, ampak nič še ni dokončno odločeno.
Predsednica je, kot je rekla, interno imela zadržke do štirih veleposlanikov, do imen predlaganih, vi ste rekli, da je nedopustno posegla v tajni postopek. Ampak predsednik republike je v tem postopku vključen, imenuje veleposlanike, vlada je pa vmesni člen. Torej, kako bi se nedopustno nekdo vmešal, če je predvideno, da gre za dogovarjanje ali za pogovore?
Vsak ima svoje mesto v ustavni ureditvi. Res je, da predsednik podpiše imenovanje. Medtem ko je postopek imenovanja na predlog ministrstva za zunanje zadeve opravljen na vladi. Nedopustno je, ko se nekdo vtakne v postopek, postopek, še preden pride na vrsto. O tem sem govoril, na koncu se je izkazalo, da je v resnici predsednica razkrila s tem in izpostavila dolgoletne diplomate, da po njenem mnenju niso ustrezni kandidati. Na koncu se je izkazalo, da gre za dve diplomatski oz. za tri lokacije. Ne govorimo o političnih kadrovanjih, govorimo izključno o diplomatih, ki so prestali test na ministrstvu za zunanje zadeve, strokovni test, sam nisem bil nikjer vpleten, prisluhnil sem mnenju komisij in oblikovali smo na vladi predlog, ki je izključno strokoven, od tu naprej pa naj še vsi drugi opravijo enako odgovorno svoje delo.
Ali bo Urška Klakočar Zupančič, aktualna predsednica parlamenta, na Listi Svobode na parlamentarnih volitvah?
Svoboda bo imela 14. 2. svojo volilno konvencijo, na kateri bo predstavila vse kandidate, kandidatke in kandidate. V začetku februarja bomo postavili dokončno kandidatno listo in do takrat v resnici nihče ne ve, ker je svet stranke tisti, ki potrjuje. Evidentirana vem da je, ker je dala soglasje, to je pa tudi vse. In enaka pravila veljajo za vse kandidate.
Ko vprašamo Klakočar Zupančič, ali ostaja v politiki, pravi, da ne sestavlja kandidacijske liste.
Kandidacijska lista še ni sestavljena, in to je vse, kar vam želim povedati. Kdo ostaja, ne ostaja v politiki, je pa osebna odločitev. Marsikdo si včasih tudi premisli. Verjemite mi, da imam tudi jaz dneve, ko bi najraje zapustil politiko, ampak ne v tem primeru, seveda bom vztrajal, ampak to je popolnoma osebna odločitev. Pa sem na koncu prepričan, da bo kandidacijska lista taka, da bo na eni strani, da bodo na njej vsi prepoznavni obrazi Svobode, na drugi strani pa bo tudi okrepljena z nekaterimi novimi svežimi obrazi, ki bodo v resnici dajali ljudem tudi zaupanje v prihodnost.
Sveži obrazi, ki jih ne poznamo. Ali boste nabirali prestopnike?
Ne potrebujemo tega.
Predsednik SDS-a je rekel, da če bo vnovič vodil vlado, da bo priprl pipico nevladnikom. Ve se, da želi ukiniti SDH, tudi dolgotrajno oskrbo. Za Dovos, ta oborožitveni koncern je že tako napovedal, da ni potreben oz. da ga ne bo, če bo on sestavil vlado. Veliko stvari, ki ste jih vi v teh štirih letih poskušali postaviti, bo anuliral, kar ste v bistvu na neki način tudi vi pred štirimi leti naredili in pri nekateri zakonodaji prekinili s prejšnjo vlado.
Prekinili smo s škodljivimi praksami, ki so razbijale socialno državo in uvajale dobesedno policijsko državo na nekatera področja. Kar se pa tiče napovedi, ali se mi sploh zavedamo, kaj pomenijo nevladne organizacije? Ali se mi zavedamo, da so nevladne organizacije na primer gasilci? Ali se mi zavedamo, da so nevladne organizacije Rdeči križ in Karitas, kajti tu in osebna asistenca, kajti tu gre večina denarja. Ne gre denar, na primer 8. marcu. Zato je pri teh napovedih, kaj vse bo ukinjeno in komu vse se bo nekdo maščeval, treba biti zelo pozoren, ker se bo lahko mogoče vsak od nas znašel na tej listi za maščevanje. Tako da napovedovanje ukinjanja pravnega reda je zelo nevarna stvar, in mislim, da če je ena stvar, ki jo bo ta koalicija tudi za naprej lahko zares obljubila volivcem, je to stabilnost. To pomeni, da namesto da bi se ukvarjali s preteklostjo, imamo zdaj priložnost, da se na volitvah odločimo za prihodnost, da temelje, ki so bili zdaj postavljeni, v naslednjem mandatu to hišo zgradimo do konca. Prvi rezultati so že tukaj in so na računih ljudi. Na osebnih računih ljudi so konkretni rezultati delovanja te vlade. To je tisto, kar najbolj šteje, in verjamem, da se bodo ljudje na koncu odločali med tema dvema opcijama, ali se želimo res vračati v preteklost zaradi osebnega maščevanja ali želimo iti naprej v obliki stabilne, predvidljive, predvsem pa socialne države.
Mandat je bil poln referendumov: nekaj zakonodajnih, ki jih je vložila opozicija, in trije posvetovalni, ki ste jih razpisali vi in na katerih ste zmagali. Izkupiček pa je, da pri pomoči pri končanju življenja in pri uvedbi preferenčnega glasu, resda ne samo po vaši krivdi, v parlamentu ni bilo dovolj glasov, zato volja volivcev vendarle ni bila uresničena.
Težko bom sprejel odgovornost za nekaj, kar je bilo sprva usklajeno celo s stranko, ki je sama predlagala amandmaje, v tem primeru s krščanskimi demokrati, in je nato svoje soglasje umaknila. Zaradi tega volilni sistem žal ostaja enak. Kar zadeva preostale referendume, pa je po svoje prav, da smo doživeli tudi trenutek streznitve, v katerem smo se lahko prepričali, da nič ni samoumevno. To je zelo pomembno sporočilo za vse volivke in volivce. Nič ni samoumevno. Če bomo marca ostali doma, potem se ne smemo pritoževati, če se nam bo zgodilo to, kar danes morda gledamo na ulicah ZDA. Če bomo ostali doma, se ne smemo pritoževati niti, če se nam bo zgodilo to, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu. To bo izključno posledica odločitve tistih, ki se volitev ne bodo udeležili.
Znano je, da vas ljubljanski župan osebno in politično stoodstotno podpira. Pri vaših volivcih pa je vtis, da tudi obratno velja, hkrati pa je vidno umanjkal vaš odziv, niti ne bom rekla kritika, temveč vsaj odziv, na nekatere zadeve, povezane z ljubljanskim županom. Zakaj?
Vsak je nedolžen, dokler mu ni dokazano drugače. Nikoli ne bom pristal na to, da bi se na podlagi ene oddaje, kjer koli že, nekoga obsodilo. To je v pravni državi nedopustno, ne glede na to, za koga gre. Prav je, da vsak svojo nedolžnost dokazuje na sodišču. Sicer pa, verjemite mi, veliko sem med ljudmi, še posebej v zadnjih mesecih, in kritik, o katerih govorite, tam nisem slišal. Sem jih pa slišal od novinarjev.
Nisem imela v mislih izsekov oddaj, na katere mislite vi, temveč na primer Sodni svet, ki je zelo pomemben del pravosodnega sistema in ki je predlagal revizijo dela ljubljanskega sodišča zaradi pravnomočne obtožnice, ki že sedem let čaka na obravnavo.
Oba veva, da je sodna veja oblasti neodvisna od vlade. Ne vem, zakaj bi me želeli potegniti v komentiranje dela sodstva. Saj veste, da tega ne bom počel. Še ko komentiram lastne postopke, me potem čudno gledate. Zato se bom tudi tokrat vzdržal kakršnih koli ocen ali komentarjev o delu sodne veje oblasti.
Če boste imeli možnost ponoviti mandat, bi bili prvi po Janezu Drnovšku, ki bi spet vodili vlado z isto koalicijo. S kom bi jo sestavili? S sedanjimi partnerji? Rekli ste, da ste odprti za tiste, ki so vam vrednostno in programsko blizu. Kdo so te stranke: Prerod, Demokrati Anžeta Logarja, Resnica Zorana Stevanovića, Nova Slovenija? Do kod ste pripravljeni iti? Vemo, s kom ne, toda kje so meje?
V tem trenutku je precej negotovo, katere stranke bodo sploh prišle v parlament. Za od štiri do šest trenutno ni jasno, ali bodo prestopile prag. Nekatere ste omenili tudi vi. Zato je danes zelo težko sestavljati kakršno koli koalicijsko sliko in tega niti ne poskušamo. To, kar poskušamo, tudi s torkovim sestankom, je ugotoviti, katere vrednote nas lahko povezujejo. Želimo se povezovati na podlagi vrednot. Nato pa bomo morali počakati na volitve in videti, komu bodo ljudje zaupali. Mi smo odprti. Ne le znotraj sedanje koalicije, ampak tudi širše, proti sredini in na levo. A najprej morajo svoje povedati volivci, šele potem smo na vrsti mi.
Med volivci in državljani se pojavlja očitek, da je levi pol sprt sam s seboj in da bo to tlakovalo pot še eni vladi Janeza Janše. Vaš odgovor?
Naj vsem zagotovim, vse kaj drugega, nismo sprti. Skupaj smo zdržali cel mandat, izpeljali zelo zahtevne sistemske spremembe in ostali povezani. Še več. Tudi tistim, ki prihajajo na novo, smo pripravljeni prisluhniti in vse, ki delijo naše vrednote, vključiti v skupno zgodbo. Mislim, da je to najboljši možni odgovor. Na tem zdaj največ delamo, in čas bo, verjamem, pokazal, da je to edina prava in tudi zmagovalna kombinacija.
Ne, sploh ne, treba je biti zelo jasen, inflacija se vsak mesec spreminja. Res je 2,7 za 0,6 ali 0,5 smo nad evropskim povprečjem, ampak govorimo o nula cela pet odstotka. Ko smo prevzeli vlado v juniju 2022, je bila več kot desetodstotna, zdaj je 2,7, tako, da ne more biti to neuspeh. Največji poganjalec inflacije v zadnjih mesecih v Sloveniji in tudi v okolici, tudi Avstrija ima, mimogrede, inflacijo celo višjo od Slovenije in enako velja za Hrvaško, so cene hrane, med njimi pa cena mesa. Ampak meso je eden redkih kmetijskih proizvodov, kjer smo samooskrbni, kar pomeni, da ta denar, to povišanje cene v resnici gre slovenskemu kmetu, kar je edino pravilno. Mogoče je pa to način, kako smo, kako si je tudi slovenski kmet lahko zdaj z višjimi cenami omogočil boljše življenje?
Predsednica republike bo še pred volitvami predlagala novega guvernerja, varuha človekovih pravic in ustavne sodnike. Jih boste podprli? Opozicija pravi, da je to treba pustiti za naslednji sklic parlamenta.
Po informacijah, ki jih imam sam, so se kandidati tudi predstavili poslanskim skupinam, Nekateri od njih uživajo zelo veliko zaupanje, pri nekaterih se je predsednica odločila nekoliko drugače. Mislim, da bo marsikdo od njih dobil podporo, mogoče pa ne čisto vsi. Pri guvernerju, tu je mogoče škoda, da predsednica ni prisluhnila poslanski skupini Svobode, ki je dala prednost drugemu kandidatu, ampak nič še ni dokončno odločeno.
Predsednica je, kot je rekla, interno imela zadržke do štirih veleposlanikov, do imen predlaganih, vi ste rekli, da je nedopustno posegla v tajni postopek. Ampak predsednik republike je v tem postopku vključen, imenuje veleposlanike, vlada je pa vmesni člen. Torej, kako bi se nedopustno nekdo vmešal, če je predvideno, da gre za dogovarjanje ali za pogovore?
Vsak ima svoje mesto v ustavni ureditvi. Res je, da predsednik podpiše imenovanje. Medtem ko je postopek imenovanja na predlog ministrstva za zunanje zadeve opravljen na vladi. Nedopustno je, ko se nekdo vtakne v postopek, postopek, še preden pride na vrsto. O tem sem govoril, na koncu se je izkazalo, da je v resnici predsednica razkrila s tem in izpostavila dolgoletne diplomate, da po njenem mnenju niso ustrezni kandidati. Na koncu se je izkazalo, da gre za dve diplomatski oz. za tri lokacije. Ne govorimo o političnih kadrovanjih, govorimo izključno o diplomatih, ki so prestali test na ministrstvu za zunanje zadeve, strokovni test, sam nisem bil nikjer vpleten, prisluhnil sem mnenju komisij in oblikovali smo na vladi predlog, ki je izključno strokoven, od tu naprej pa naj še vsi drugi opravijo enako odgovorno svoje delo.
Ali bo Urška Klakočar Zupančič, aktualna predsednica parlamenta, na Listi Svobode na parlamentarnih volitvah?
Svoboda bo imela 14. 2. svojo volilno konvencijo, na kateri bo predstavila vse kandidate, kandidatke in kandidate. V začetku februarja bomo postavili dokončno kandidatno listo in do takrat v resnici nihče ne ve, ker je svet stranke tisti, ki potrjuje. Evidentirana vem da je, ker je dala soglasje, to je pa tudi vse. In enaka pravila veljajo za vse kandidate.
Ko vprašamo Klakočar Zupančič, ali ostaja v politiki, pravi, da ne sestavlja kandidacijske liste.
Kandidacijska lista še ni sestavljena, in to je vse, kar vam želim povedati. Kdo ostaja, ne ostaja v politiki, je pa osebna odločitev. Marsikdo si včasih tudi premisli. Verjemite mi, da imam tudi jaz dneve, ko bi najraje zapustil politiko, ampak ne v tem primeru, seveda bom vztrajal, ampak to je popolnoma osebna odločitev. Pa sem na koncu prepričan, da bo kandidacijska lista taka, da bo na eni strani, da bodo na njej vsi prepoznavni obrazi Svobode, na drugi strani pa bo tudi okrepljena z nekaterimi novimi svežimi obrazi, ki bodo v resnici dajali ljudem tudi zaupanje v prihodnost.
Sveži obrazi, ki jih ne poznamo. Ali boste nabirali prestopnike?
Ne potrebujemo tega.
Predsednik SDS-a je rekel, da če bo vnovič vodil vlado, da bo priprl pipico nevladnikom. Ve se, da želi ukiniti SDH, tudi dolgotrajno oskrbo. Za Dovos, ta oborožitveni koncern je že tako napovedal, da ni potreben oz. da ga ne bo, če bo on sestavil vlado. Veliko stvari, ki ste jih vi v teh štirih letih poskušali postaviti, bo anuliral, kar ste v bistvu na neki način tudi vi pred štirimi leti naredili in pri nekateri zakonodaji prekinili s prejšnjo vlado.
Prekinili smo s škodljivimi praksami, ki so razbijale socialno državo in uvajale dobesedno policijsko državo na nekatera področja. Kar se pa tiče napovedi, ali se mi sploh zavedamo, kaj pomenijo nevladne organizacije? Ali se mi zavedamo, da so nevladne organizacije na primer gasilci? Ali se mi zavedamo, da so nevladne organizacije Rdeči križ in Karitas, kajti tu in osebna asistenca, kajti tu gre večina denarja. Ne gre denar, na primer 8. marcu. Zato je pri teh napovedih, kaj vse bo ukinjeno in komu vse se bo nekdo maščeval, treba biti zelo pozoren, ker se bo lahko mogoče vsak od nas znašel na tej listi za maščevanje. Tako da napovedovanje ukinjanja pravnega reda je zelo nevarna stvar, in mislim, da če je ena stvar, ki jo bo ta koalicija tudi za naprej lahko zares obljubila volivcem, je to stabilnost. To pomeni, da namesto da bi se ukvarjali s preteklostjo, imamo zdaj priložnost, da se na volitvah odločimo za prihodnost, da temelje, ki so bili zdaj postavljeni, v naslednjem mandatu to hišo zgradimo do konca. Prvi rezultati so že tukaj in so na računih ljudi. Na osebnih računih ljudi so konkretni rezultati delovanja te vlade. To je tisto, kar najbolj šteje, in verjamem, da se bodo ljudje na koncu odločali med tema dvema opcijama, ali se želimo res vračati v preteklost zaradi osebnega maščevanja ali želimo iti naprej v obliki stabilne, predvidljive, predvsem pa socialne države.
Mandat je bil poln referendumov: nekaj zakonodajnih, ki jih je vložila opozicija, in trije posvetovalni, ki ste jih razpisali vi in na katerih ste zmagali. Izkupiček pa je, da pri pomoči pri končanju življenja in pri uvedbi preferenčnega glasu, resda ne samo po vaši krivdi, v parlamentu ni bilo dovolj glasov, zato volja volivcev vendarle ni bila uresničena.
Težko bom sprejel odgovornost za nekaj, kar je bilo sprva usklajeno celo s stranko, ki je sama predlagala amandmaje, v tem primeru s krščanskimi demokrati, in je nato svoje soglasje umaknila. Zaradi tega volilni sistem žal ostaja enak. Kar zadeva preostale referendume, pa je po svoje prav, da smo doživeli tudi trenutek streznitve, v katerem smo se lahko prepričali, da nič ni samoumevno. To je zelo pomembno sporočilo za vse volivke in volivce. Nič ni samoumevno. Če bomo marca ostali doma, potem se ne smemo pritoževati, če se nam bo zgodilo to, kar danes morda gledamo na ulicah ZDA. Če bomo ostali doma, se ne smemo pritoževati niti, če se nam bo zgodilo to, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu. To bo izključno posledica odločitve tistih, ki se volitev ne bodo udeležili.
Znano je, da vas ljubljanski župan osebno in politično stoodstotno podpira. Pri vaših volivcih pa je vtis, da tudi obratno velja, hkrati pa je vidno umanjkal vaš odziv, niti ne bom rekla kritika, temveč vsaj odziv, na nekatere zadeve, povezane z ljubljanskim županom. Zakaj?
Vsak je nedolžen, dokler mu ni dokazano drugače. Nikoli ne bom pristal na to, da bi se na podlagi ene oddaje, kjer koli že, nekoga obsodilo. To je v pravni državi nedopustno, ne glede na to, za koga gre. Prav je, da vsak svojo nedolžnost dokazuje na sodišču. Sicer pa, verjemite mi, veliko sem med ljudmi, še posebej v zadnjih mesecih, in kritik, o katerih govorite, tam nisem slišal. Sem jih pa slišal od novinarjev.
Nisem imela v mislih izsekov oddaj, na katere mislite vi, temveč na primer Sodni svet, ki je zelo pomemben del pravosodnega sistema in ki je predlagal revizijo dela ljubljanskega sodišča zaradi pravnomočne obtožnice, ki že sedem let čaka na obravnavo.
Oba veva, da je sodna veja oblasti neodvisna od vlade. Ne vem, zakaj bi me želeli potegniti v komentiranje dela sodstva. Saj veste, da tega ne bom počel. Še ko komentiram lastne postopke, me potem čudno gledate. Zato se bom tudi tokrat vzdržal kakršnih koli ocen ali komentarjev o delu sodne veje oblasti.
Če boste imeli možnost ponoviti mandat, bi bili prvi po Janezu Drnovšku, ki bi spet vodili vlado z isto koalicijo. S kom bi jo sestavili? S sedanjimi partnerji? Rekli ste, da ste odprti za tiste, ki so vam vrednostno in programsko blizu. Kdo so te stranke: Prerod, Demokrati Anžeta Logarja, Resnica Zorana Stevanovića, Nova Slovenija? Do kod ste pripravljeni iti? Vemo, s kom ne, toda kje so meje?
V tem trenutku je precej negotovo, katere stranke bodo sploh prišle v parlament. Za od štiri do šest trenutno ni jasno, ali bodo prestopile prag. Nekatere ste omenili tudi vi. Zato je danes zelo težko sestavljati kakršno koli koalicijsko sliko in tega niti ne poskušamo. To, kar poskušamo, tudi s torkovim sestankom, je ugotoviti, katere vrednote nas lahko povezujejo. Želimo se povezovati na podlagi vrednot. Nato pa bomo morali počakati na volitve in videti, komu bodo ljudje zaupali. Mi smo odprti. Ne le znotraj sedanje koalicije, ampak tudi širše, proti sredini in na levo. A najprej morajo svoje povedati volivci, šele potem smo na vrsti mi.
Med volivci in državljani se pojavlja očitek, da je levi pol sprt sam s seboj in da bo to tlakovalo pot še eni vladi Janeza Janše. Vaš odgovor?
Naj vsem zagotovim, vse kaj drugega, nismo sprti. Skupaj smo zdržali cel mandat, izpeljali zelo zahtevne sistemske spremembe in ostali povezani. Še več. Tudi tistim, ki prihajajo na novo, smo pripravljeni prisluhniti in vse, ki delijo naše vrednote, vključiti v skupno zgodbo. Mislim, da je to najboljši možni odgovor. Na tem zdaj največ delamo, in čas bo, verjamem, pokazal, da je to edina prava in tudi zmagovalna kombinacija.
Zbiranje glasov je to. Ali ima pojma ali ne je v tem trenutku popolnoma vseeno. Pa vemo, da mu ni jasno...
Blagor "vam, da vse veste"..kje se skrivate mojstri?
Za razliko od tvojega mojstra, ki kot vsak politik daje občutek, da obvlada vse, v resnici pa nič, smo tukaj ljudje iz mnogih področij, kar pomeni, da svoje področje prekleto obvladamo.
Nisi razumel kaj sem hotel povedati.
Po mnenju Uroša Jesiha s(m)o torej vsi, ki "nočemo z Golobom", FAŠISTI !
.
Let that sink in.
Svobodnjak: prizanesi nam s PR pamfleti svojega božanstva. Nikogar tukaj ne zanima wall-of-text, ki ga dotični naserje.
Treba bo dokončno sprejet "sodobno" definicijo fašista levosučnih.
Fašist je vsak, ki se z levosučnimi ne strinja v le eni točki.
Skratka beseda nima popolnoma nobenega zgodovinskega pomena več In ja, zgleda, da bo kmalu kar kompliment postala neglede na svoj temačen izvor.
