Misliš Jan....ekhm Holobova trojka?iz dreka ni težko rast. Razvitim je težko delat velike skoke.
Sam še vedno komaj čakam, da pride bolj resna recesija. Samo ta nam lahko pomaga na dolgi rok.
da da duh makedosnki (prosto po suzici), zelo grdo poročajo o našem super gospodarstvu in njegovi negativni rasti. Rast je rast četudi je negativna in je kot taka spoštovanja vredna.
vrednost pogodbe za pet stražarskih hišk med ministrstvom za notranje zadeve (MNZ) in podjetjem KIG, ki je sicer znano predvsem po izdelovanju registrskih tablic, znaša skoraj 450.000 evrov. To pomeni, da kvadratni meter hišice davkoplačevalce stane 39.019 evrov, kar je 3,7-krat več od najdražje nepremičnine v ljubljanski palači Schellenburg
Saj bi postavili palačo, a kaj ko ni dovolj prostora.
Ampak oni še kar ne vedo za kaj. Anomalija. Saj bo bolje. Mogoče Svobodnjak kak roman ponovno tule spiše.
Norveška porabi manj če se ne motim. Služijo z nafto in filajo nek sklad.sam imam občutek, da tega banke/ države/neke inštitucije ne dovolijo... Mora biti rast, tudi če je umetna... ampak mam občutek, da bo potem tak zlom, da bomo vsako travo spremenili v vrtiček
Ali obstajajo države, ki zapravijo manj kot zaslužijo? Printajo denar in talajo posojila... kaj je pa kočni cilj/rezultat? Da bodo neke banke / inštitucije lastnice vsega?
matematika je fašist, sej pa te veš.Nekaj za Svobodnjak, da bodo v stranki lahko pripravili pojasnilo.
Mesečna informacija, junij 2025 - Fiskalni svet
www.fs-rs.si
Državni proračun je imel v prvih petih mesecih leta primanjkljaj -551 mio EUR, medtem ko je imel v enakem obdobju lani presežek. Saldo se je tako v enem letu poslabšal za 765 mio EUR.
Prihodki so bili medletno nižji, medtem ko se je rast odhodkov več kot podvojila glede na enako obdobje lani.
Dinamika vseh ključnih kategorij prihodkov se upočasnjuje. Za uresničitev projekcij iz veljavnega proračuna bi se morala njihova rast v preostanku leta precej okrepiti.
Okrepljena rast odhodkov je široko osnovana, največ k njej prispevajo višji stroški dela ob uvajanju novega plačnega sistema. Za projekcijami iz veljavnega proračuna najbolj zaostaja investicijska poraba, ki je medletno nižja predvsem zaradi manjšega obsega financiranja z evropskimi sredstvi.
Sanacija po poplavah zaostaja za načrti, saj je bilo v prvih petih mesecih letos za ukrepe izplačanih le okoli desetina predvidenih sredstev. Sklad za obnovo je konec maja sicer razpolagal s skoraj 700 mio EUR.