Planet Golob

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
348
101
43
Kmetje pač moramo neprostovoljno sodelovati z zniževanjem proizvodnje v imenu biodiverzitete, realno za zato, da se pomaga ukrajini, me pa vseeno zanima zakaj potem tudi vi ne pomagate tako, da bi pač vsak mesec od plače 100 eur nakazali v ukrajino. Vse skupaj skrivati za biodiverziteto je sicer lep prikaz za javnost ampak ok, že mora biti tako.

Te poskuse s praho se je EU v preteklosti že šla, dokler ni pričelo primanjkovati hrane na trgu. Sedaj imamo tukaj državo iz katere lahko uvozimo vse, po kdo ve kakih standardih in se lahko spet igramo biodiverziteto z evropskimi kmeti, če pač želijo subvencije. Saj morda se pa motim in bo zmanjšanja proizvodnja zaradi obvezne prahe dejansko povzročila dvig cen na trgu, a kar precej dvomim v to, dokler se iz ukrajine neomejeno uvaža roba pridelana po čisto drugih standardih.

Jaz sem prvi za to, da se ukinejo komplet vse subvencije in kontrole pa se gremo potem prostega trga. Sicer bo vsa industrija vezana na kmetijstvo konkretno čutila posledice, sploh strojna industrija, kjer bo kup ljudi ostalo brez dela ampak, če se gremo odprtega trga naj bo pač odprt za vse, ne samo za nekatere. Obenem postane nepotreben še ogromen birokratski aparat, ki vse to vzdržuje. Evropa obenem prihrani ogromne miljarde EUR, pa jih lahko potem spet komu pošlje ali pa dvigne plače zaslužnim.

Gnojevko lahko polivaš do roba parcele, seveda pa ne v potok. Še tu ste bili slovenski birokrati bolj vztrajni in ste slovenske omejitve raztegnili krepko čez evropska priporočila, ampak o tem sva nekaj že rekla v preteklosti. Kmete ste s tem seveda spravili ob kup sicer uporabne zemlje, zato so sedaj pač zahteve, da si države vse te obvodne pase odmeri in odkupi, nato pa jih naj tudi vzdržuje (kar pa vsi vemo kako bo kajne?). Omejitve gnojenja okrog hiš pa mi niso pozane.

Seznam je kot priporočilo ampak ironično, ne smeš posejati pšenice. Daj ti meni link do te uredbe iz 12.1.24, ker sem prekopal celo E-demokracijo in te zadeve nisem našel, zelene dežele pa sploh ne prebiram.

Nošenja po rokah ne bom niti komentiral, ker več kot očitno nisi nikoli bil kmet.

Če vi objavljate stvari tako, da jih je praktično nemogoče najti, to načeloma ni težava kmeta. Na SKP je recimo link, ki vodi na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8657 v tem dokumentu pa ne najdem nobenega priporočenega seznama rastlin za praho. Ampak spet, po tvojem sem jaz kriv, da ne skrbim za svojo informiranost s podatki, ki jih je praktično nemogoče najti? Še poseben forum imate na agenciji pa niti tam nimate objavljenega dokončnega "priporočenega" seznama.

Novi predlog neproizvodnih površin meni precej bolj ustreza, ampak kot vidim je to spet zgolj le za eno leto, toliko, da EU malo pomiri strasti. Sicer imam občutek, da se ti protesti ne bojo zaključili na tej točki in nas čaka politično precej zanimivo leto.

Ene stvari so pač razmeroma skregane s pametjo. Lani poleti so vsi kmetje okrog nas na žita sejali repico, verjetno za podor (torej, da se spravi več humusa v zemljo, podobna zadeva kot praha) ampak ker je bilo premalo dežja je kvečjemu vsem rastel zgolj plevel. Tisto so potem po 2x mulčili, da so zadostili pogojem. To je dejansko stran vržen denar, vsaj na našem koncu imamo leta, kjer celo leto primaka in leta, kjer 2 meseca ne pade kaplja dežja. Kaj boš sejal v takem? Tu manjka prilagodljivosti in predvsem možnost, da se višja sila prijavi preko sopotnika, če ga že moramo imeti. Ne pa, da nas iz satelita slikajo vsake 3 dni (to je najbrž tisto nošenje po rokah) imamo rdeče klicaje po površinah, kjer jih ne bi smelo biti, višjo silo pa moramo prijavljati na papirnatem obrazcu poslanem po pošti??

Prav, pejva po vrsti. Mimogrede, opravičujem se za podton mojega pisanja. Mineva me potrpljenje ker karkoli naredim(o) ni prav za eno (kmete), drugo (naravo/okoljevarstvo) ali tretjo (komisija) stran, večinoma pa za nobeno. Bolj poskušamo najti kompromis, slabše je. Sem pa sit stalnih kritik, časovnih pritiskov in pametovanja vsakega, ki ima pet minut časa, pa se izkaže da niti ne pozna približno cele slike.

Kmetje prostovoljno sodelujete v zniževanju proizvodnje, dokler prostovoljno prejemate subvencije. Te niso božji dar, pridejo s pogoji. Ti niso všeč? Nihče te ne sili da oddajaš zahteve za subvencije z zbirno vlogo. Tako enostavno je to. Subvencije za proizvodnjo so škodljive. Pika. Kmetje od njih nimate praktično nič. Samo to, da vas enkrat na leto čaka en kupček denarja. Trgovci in proizvajalci repromateriala imajo ta kupček že bogato vkalkuliran v svoje cene. Vem iz prve roke.

Zakaj se gre evropa praho meni ni jasno in tega ne razumem. Obstaja razlaga (sem jo napisal) ampak to je privlečeno iz določene luknje. Res pa je, da mi gledamo kmetijstvo iz našega vidika in poznavanja. So regije v evropi, kjer se lahko lep čas dneva voziš skozi posevek koruze ali pšenice ali sadovnjak ... Prekinitev te enoličnosti ima smisel. Pri nas je to brez veze. Žal izjeme nismo dosegli. Enaka pravila za vse in podobna jajca.

Ne rabiš seznama za praho. Lahko poseješ karkoli, le da ni proizvodnja. In ni ti treba čakati 1.8. da bi preoral praho. Res pa pred tem datumom ne moreš sejati recimo oljno ogrščico. Objavljene uredbe gledaš v uradnem listu. Dotična je v temle https://www.uradni-list.si/_pdf/2024/Ur/u2024002.pdf (srečno pri branju).
Seznam iščeš povsod, glasilo v katernm je bil objavljen pa ne bereš. Čeprav plačuješ zanj in ga dobiš domov. Od mene pa pričakuješ, da te obveščam kako? Preko mejla? Boš sporočilo prebral ali ga boš preskočil in informacijo iskal povsod drugod? Retorična vprašanja, ne rabim odgovora.

Nošenje po rokah v smilsu, da imate na razpolago cel sistem, ki vam pomaga priti do denarja. Od svetovalcev do podpornih služb na agenciji. Noben drug sistem v tej državi ni niti blizu temu. Ampak ti ne najdeš seznama (ki ga pravzapra miti ne rabiš, ampak tega nisi vedel; ni panike, zdaj veš).

Dokument na katerega si dal povezavo je uredba o neposrednih plačilih. Verjamem, da ti je ta pomembna, saj postavlja pogoje za osnovno plačilo in še kakšen bombonček. Ampak to niso vsa pravila, ki jih moraš spoštovati, če hočeš dobiti ves denar do katerega si upravičen. Osnova je Uredba o pravilih pogojenosti. Del o katerem se preklava je v standardu DKOP 8 (link na uredbo sem dal zgoraj). In sva spet pri osnovah, ko kažeš kako ti ni jasen okvir v katerem deluješ (ni mišljeno slabšalno, samo opazka). Najbrž je čas, da obiščeš svojega svetovalca. Zdaj še niso pretirano zasedeni in bi ti znal pomagati (čeprav imajo nekateri tudi težave z razumevanjem ampak pustimo podrobnosti). Ko boš bral pogojenost pa verjamem, da boš imel precej predlogov kako bi nesposobni uradniki morali drugače zapisati. Ti kar povej, bom prenesel, mogoče bo pomagalo.

Verjamem, da ti derogacija bolj paše, sploh če si (očitno) poljedelec. Imaš prav, to je enoletna derogacija in je posledica pritiska kmetov. Kaj bo za naprej pa ne vem. Mogoče res sprememba osnovne uredbe o strateških načrtih. Bomo videli. Ampak to se definitivno ne bo zgodilo, če kmetje sedaj odnehajo.

To kar opisuješ v zadnjem odstavku je res. Ni prilagodljivosti. Za to ni osnove v osnovni evropski uredbi. So pač pogoji kakršni so, o razlogih zato bi laho pisal cel dan, ampak na koncu bi za šankom še vedno bil "ampak naši uradniki so neposobni....". Najbrž res.
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
348
101
43
Glede na to, da lepo počasi vsa sredstva prenašate na okoljske ukrepe, osnovne subvencije pa so praktično mizerne je tole blažev žegen. Ja, je izbirno in izbira je ali boš dobil nekih 186 eur/ha, kar ni niti tona pšenice ali pa boš priden, ubogal vse, kar so si izmislili v bruslju in dodelali pri nas, pa boš dobil še en piškotek. Zato tudi pravim, da bolje, da od 2027 ukinete vse, razpustite ta aparat, pa se gremo prostega trga, kot se ga gredo na Novi Zelandiji.

Vsekakor pa se mi zdi bolj pametno zemljo izboljševati z dosevki tam od septembra naprej in jih potem zadelati v zemljo ali pustiti čez zimo, kot pa s praho, katere efekt je praktično enak ali še slabši kot z dosevki. Ali obstajajo kje kakšne analize vpliva na tla, če so tla gola ali če je na njih proizvodna rastlina, nato pa dosevek, ki ga potem zadelaš v zemljo? Pa če želiš dodava še prepoved uporabe FFS, ker mi denimo graha nikoli nismo škropili, ker ni potrebe.

Zaradi pogojenosti ne moreš več pustiti gole zemlje (zimska brazda) čez zimo. Zemlja je lahko nepreorana (ne sprašuj po logiki, to je kompromis, da ni treba na silo sejati jeseni), pokrita z zastirko ali pa pač pokrita z rastlinami. Najboljša kombinacija (brez dodatnih SOPO ali KOP OP ukrepov) je, da se jeseni zaseje, gre to potem v praho, enkrat spomladi praho zaorješ i putiš prazno ali pa spet zaseješ z nečim do konca prahe. Na prahi itak ne moreš uporabljati FFS ali gnojenja.
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
348
101
43
no, bežno sledim vajini debati, ki je lep prikaz prakse in teorije. In ko berem te zapise o pravilih, razumem kmete, da imajo pol kufer teh pravil in teh procentov. Kot je zanč na TV govoril en FR kmet, da je moral najet delavca, da je delal namesto njega, medtem, ko se je ukvarjal z birokracijo in vsemi temi pravili.

Lepo od tebe, da poskušaš razložit po "kmečko" kako razumet vsa ta pravila. :zmaga:

Sicer pa, a nimajo kmetje teh kmetijskih svetovalcev, ki naj bi jim to razlagali?




sej ne rabi. očitno je pa zakonsko podkovan.


Jeba je z birokracijo okorog subvencij, to je dejstvo. Žal je to davkoplačevalski denar kjer je treba pokazati, da je namensko porabljen. Gre pa čez pleča kmetov.
Kmetje imajo kmetijsko svetovalno službo. Ampak je treba pokazati interes. Ne moreš verjeti kako malo kmetje uporabljajo storitev svetovanja. Je pa res, da ti ki jo uporabljajo imajo (ne vsi) nerealna pričakovanja kako jim bo svetovalec naštudiral kaj je za njihovo kmetijo najboljše. Ali pa razlagal zadnje dosežke v tehnologiji (recimo "brezpilotni" traktorji, ki upoabljajo gps in ai ter podobna jajca). Plus so tudi nekateri svetovalci ... recimo malo posebni. Ni to ravno sanjska služba.

Drugače pa ja, Feniks je podkovan v pravnih podlagah, ker je to njegova služba. Žal ne toliko podkovan, da bi vedel iz glave vse kar je povezano s skp ali pa kmetijstvom na sploh (davki recimo so mi španska vas).
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
348
101
43
Zakonsko je vsekakor dobro podkovan, težave so zgolj v tem, da oni dejansko samo prepisujejo vse, česar se spomnijo v Bruslju, tu pa tam, pa kako zahtevo še malo začinijo. Ni pa nikogar, ki bi dejansko rekel, hej ta zahteva pa je ostrejša kot je predlog Bruslja. Ali pa, v Sloveniji imamo že tako skoraj najmanj površin na prebivalca in izjemno veliko Nature 2000 in ohranjene narave, bi mogoče lahko izpogajali kakšno izjemo ali milejše ukrepe? Nič, prepišemo in izvajamo, to je to, kmet pa naj se pač znajde kakor se bo.

Ni tako enastovno kot je tole šankkritziranje. Ne samo da prepisujemo kar nam Bruselj predpiše, za nameček je treba sem vkompponirati še domačo zakonodajo (žal nemalokrat strožja kot bi bilo dobro za ljudi) in še da ne rečem blodnje naravookolje innevem kakšnega varstva še. Moje delovno mesto ti je na razpolago če misliš da bi to izpeljal bolje. Jaz ga imam počasi dovolj.
Kako malo pridelovalnih površin imamo, kako veliko n2000, kako veliko gozda imamo, kako imamo lepo pokrajino inkarješetacga v smislu olajšav od obvez v Bruslju ne zanima nikogar. Poskusili večkrat (in bomo še). Za to naše naprezanje ne ve nihče, ker pač ni učinka. Gre pa čas, volja in energija. Vem, tudi to ne zanima nikogar.
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
348
101
43
In zakaj to ni zapisano v izjavi za javnost? Nimam nobene težave z rastlinami, ki vežejo dušik, če jih lahko nato uporabim, kar je letošnji predlog, tudi, če jih je 7%.

Nisem prosil za tvoje komentarje, sem samo komentiral situacijo, ki se dogaja, ti pa si se sam javil. Tako, da izvoli naprej ne odgovarjati na komentarje. Itak smo že navajeni, da niti informacij, ki bi morale biti javno in vidno objavljene ne dobimo (opis zgoraj) in se pač moramo posluževati kreativnih prijemov, da kaj izvemo.

Zakaj ni to v izjavi za javnost? Ne vem, nisem je pisal jaz. Ugibam da zato, ker bi bi potem bila cela uredba izjava za javnost. Vsebinski je en člen pa nekaj preambul.

Zakaj se oglašam? Ker širiš šank polresnice do neresnice. In potem izgleda huje kot dejansko je. Gre pa samo za pomanjkanje informacij. Ki si jih imel na razpolago, ampak ti tega vira pač ne bereš. Ali ne uporabljaš svetovalcev. Ali ne iščeš veljavne zakondaje tam kje je mesto zanjo. Res pa je, da moraš za začetek vedeti katera zakonodaja je relevantna. Pa sva spet pri svetovalcih.
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
348
101
43
Veš kaj bi bil pravi odgovor branže na to politično EU EKO norijo?

Da se vsi kmetje v enem letu odločijo za "biološko pridelavo" in ignorirajo vsa gnojila, škropiva, pustijo 50 % površin neobdelanih ...
To bil zanimiv eksperient. Streznitev za marsikoga, se strinjam. Ampak klinc ko je treba preživeti....
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
348
101
43
Ni izvedljivo, ker so skoraj vsi pod krediti. In oni to dobro vedo.

Sam sicer precej delam na tem, da se do konca tega desetletja znebim vseh kreditov. Enostavno ne bom več investiral v kmetijo, če bo za to potreben kredit, da morebitni nasledniki vidijo kakšno je realno stanje, potem se pa naj odločijo ali se bojo ukvarjali s tem poslom in bodli z birokracijo, ali pa bojo raje šli v kakšne bolj perspektivne branže. Škoda človeka in živcev.

Dobronameren nasvet; podmladku povej, da je osnova spoštovanje zakonodaje države. To kar prinašajo birokracije subvencije je povezano samo s subvencijami. Če pametno zastavijo, subvencij ne potrebujejo. Je pa še vedno potrebno spoštovati nitratno, pa ffs zakonodajo, mogoče še vodovarstveno (ko govorimo o poljedelstvu). Odpade dve tretjini birokracije.
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
9.278
7.100
113
Prav, pejva po vrsti. Mimogrede, opravičujem se za podton mojega pisanja. Mineva me potrpljenje ker karkoli naredim(o) ni prav za eno (kmete), drugo (naravo/okoljevarstvo) ali tretjo (komisija) stran, večinoma pa za nobeno. Bolj poskušamo najti kompromis, slabše je. Sem pa sit stalnih kritik, časovnih pritiskov in pametovanja vsakega, ki ima pet minut časa, pa se izkaže da niti ne pozna približno cele slike.

Kmetje prostovoljno sodelujete v zniževanju proizvodnje, dokler prostovoljno prejemate subvencije. Te niso božji dar, pridejo s pogoji. Ti niso všeč? Nihče te ne sili da oddajaš zahteve za subvencije z zbirno vlogo. Tako enostavno je to. Subvencije za proizvodnjo so škodljive. Pika. Kmetje od njih nimate praktično nič. Samo to, da vas enkrat na leto čaka en kupček denarja. Trgovci in proizvajalci repromateriala imajo ta kupček že bogato vkalkuliran v svoje cene. Vem iz prve roke.

Zakaj se gre evropa praho meni ni jasno in tega ne razumem. Obstaja razlaga (sem jo napisal) ampak to je privlečeno iz določene luknje. Res pa je, da mi gledamo kmetijstvo iz našega vidika in poznavanja. So regije v evropi, kjer se lahko lep čas dneva voziš skozi posevek koruze ali pšenice ali sadovnjak ... Prekinitev te enoličnosti ima smisel. Pri nas je to brez veze. Žal izjeme nismo dosegli. Enaka pravila za vse in podobna jajca.

Ne rabiš seznama za praho. Lahko poseješ karkoli, le da ni proizvodnja. In ni ti treba čakati 1.8. da bi preoral praho. Res pa pred tem datumom ne moreš sejati recimo oljno ogrščico. Objavljene uredbe gledaš v uradnem listu. Dotična je v temle https://www.uradni-list.si/_pdf/2024/Ur/u2024002.pdf (srečno pri branju).
Seznam iščeš povsod, glasilo v katernm je bil objavljen pa ne bereš. Čeprav plačuješ zanj in ga dobiš domov. Od mene pa pričakuješ, da te obveščam kako? Preko mejla? Boš sporočilo prebral ali ga boš preskočil in informacijo iskal povsod drugod? Retorična vprašanja, ne rabim odgovora.

Nošenje po rokah v smilsu, da imate na razpolago cel sistem, ki vam pomaga priti do denarja. Od svetovalcev do podpornih služb na agenciji. Noben drug sistem v tej državi ni niti blizu temu. Ampak ti ne najdeš seznama (ki ga pravzapra miti ne rabiš, ampak tega nisi vedel; ni panike, zdaj veš).

Dokument na katerega si dal povezavo je uredba o neposrednih plačilih. Verjamem, da ti je ta pomembna, saj postavlja pogoje za osnovno plačilo in še kakšen bombonček. Ampak to niso vsa pravila, ki jih moraš spoštovati, če hočeš dobiti ves denar do katerega si upravičen. Osnova je Uredba o pravilih pogojenosti. Del o katerem se preklava je v standardu DKOP 8 (link na uredbo sem dal zgoraj). In sva spet pri osnovah, ko kažeš kako ti ni jasen okvir v katerem deluješ (ni mišljeno slabšalno, samo opazka). Najbrž je čas, da obiščeš svojega svetovalca. Zdaj še niso pretirano zasedeni in bi ti znal pomagati (čeprav imajo nekateri tudi težave z razumevanjem ampak pustimo podrobnosti). Ko boš bral pogojenost pa verjamem, da boš imel precej predlogov kako bi nesposobni uradniki morali drugače zapisati. Ti kar povej, bom prenesel, mogoče bo pomagalo.

Verjamem, da ti derogacija bolj paše, sploh če si (očitno) poljedelec. Imaš prav, to je enoletna derogacija in je posledica pritiska kmetov. Kaj bo za naprej pa ne vem. Mogoče res sprememba osnovne uredbe o strateških načrtih. Bomo videli. Ampak to se definitivno ne bo zgodilo, če kmetje sedaj odnehajo.

To kar opisuješ v zadnjem odstavku je res. Ni prilagodljivosti. Za to ni osnove v osnovni evropski uredbi. So pač pogoji kakršni so, o razlogih zato bi laho pisal cel dan, ampak na koncu bi za šankom še vedno bil "ampak naši uradniki so neposobni....". Najbrž res.
Verjamem, da imajo tudi raznorazni *varstveniki dosti za povedati kako bi oni najraje videli, da bi kmetje delali. Oz. še najbolje, da sploh ne bi, ker s tem vplivajo na naravo in je najbrž težko najti kompromise (imela sva tisto debato, o odmiku od jarkov in podobno in, da neki naši varstveniki zahtevajo 15 metrov, čeprav je cela EU na 5 metrov). No pa imamo 15 metrov in s tem na stotine dodatnih hektarjev zaraščenih površin, kjer bi lahko rasla hrana. Ampak tako je bilo pač odločeno.

Ne vem kako je v prejšnih obdobjih uspelo nekaterim državam doseči izjeme pri raznoraznih stvareh, recimo pri gnojenju, da so lahko sipali nitratov, kot, da so zastonj. Ne rečem, da je to dobro, je slabo, ker se da z omejitvijo na 170 kg, kot že desetletje+ velja pri nas pridelati povsem zadovoljive količine hrane in bi šel višek verjetno itak v podtalje. A s čem le, so oni utemeljili recimo 300 kg čistega N/ha, pri nas pa ob res veliki pestrosti ne moremo doseči nobene izjeme.

O tem, da je vse vkalkulirano v cene repromateriala mi je čisto jasno, zato tudi pravim, da bi bilo bolje vse skupaj ukiniti in potem pač bo kar bo. Ampak to bi pomenilo na kupe novih brezposelnih, česar se EU prav gotovo zelo dobro zaveda, zato pač testirajo meje dobrega okusa. Ravno danes so celi sluzasti v EU, kako so kmetje izjemno pomembni in jim je treba prisluhniti, pa kar na hitro bomo ukinili sicer trapast poskus popolne omejitve FFS na vseh občutljivih območjih, kar bi v Sloveniji pomenilo pol države. Očitno precej besnih traktoristov s prikolicami gnoja okrog EU institucij naredi precejšen vtis na uboge ogrožene odločevalce.

Da, poznam te zadeve, slišal zgodbe strica, ki je prepotoval veliko evrope o njivah, kjer voziš kilometre in kilometre pa je še zmeraj zgolj ena njiva z enim posevkom, predvsem vzhod eu. Na koncu smo pa vsi v istem kotlu.

Torej po tvojih besedah lahko pustim pšenico kot praho? Sicer jo bo napadel kup bolezni in škodljivcev ampak bo itak šla pod brazdo. Ker meni je bilo povedano drugače, osnovni problem pa je, da jeseni detelja, ki bi morala biti za praho ni zrasla zaradi suše, zato je bila edina opcija ozelenitve, ki je tako pozno še zrasla pšenica, za katero pa so mi rekli, da ne ustreza in moram sedaj zopet predelati in posejati nekaj iz seznama. Torej 3x bom sejal, da bo zadoščeno prahi. Bi potem raje videl, da vsejem 7% graha.

Ne pričakujem, da me obveščaš. Pričakujem, da je na strani agencije, ministrstva ali SKP objavljen članek z naslovom: Seznam priporočenih rastlin za izvajanje obveznega ukrepa prahe. Mislim, da ne pričakujem preveč.

Saj sam vidiš, da ni ravno nekega efekta, tudi če komentiram pogojenost, ker kot praviš ste omejeni iz strani EU, pod prste vam gledajo *varstveniki in tako ali tako se ne da nič narediti.

Poljedelec/Živinorejec

Spremljamo tudi mi napredek v tehniki o brezpilotnih in ostalih zadevah ampak mi na kraj pameti ne pride, da bi si pri toliko majhnih gerkih sploh omislil tako drage zadeve. Je dobro, da je razvoj, ampak to je v prvi vrsti samo za kombinate, ne pa za nas viničarje na razparcelirani Sloveniji.
 

roCkY

Guru
2. sep 2007
2.784
737
113
Malo pa protesti delujejo.

Trenutno se morajo pobrigat, da se ne bo res zgodilo nekaj v smer aktere absurdno stopnjo sem prej omenil. Tisto itak ni možno ne le zaradi financ. Predvsem zaradi narave same proizvodnje. V kmetijstvu ne moreš "tekočega traku" enostavno izklopit in nazaj vklopit.
 
  • Všeč mi je
Reactions: visek_izobrazbe

Daniel

Guru
21. dec 2007
9.278
7.100
113
Dobronameren nasvet; podmladku povej, da je osnova spoštovanje zakonodaje države. To kar prinašajo birokracije subvencije je povezano samo s subvencijami. Če pametno zastavijo, subvencij ne potrebujejo. Je pa še vedno potrebno spoštovati nitratno, pa ffs zakonodajo, mogoče še vodovarstveno (ko govorimo o poljedelstvu). Odpade dve tretjini birokracije.
Kako naj se podmladek uči spoštovanja zakonodaje države, če je pa dovolj, da jih samo 1x pustiš pred tvjem zvečer ob novicah (ali pa da pogledajo par strani z novicami) kjer bojo videli, da praktično nihče ne spoštuje zakonodaje in vsi kradejo kjerkoli se le da?

Ironično je, da te tudi nevlaganje subvencij ne odveže vseh teh standardov, čeprav realno so nitratna, FFS in vodovarstvena (razen odmik od kanalov) napisane kar solidno in ni nobenih potreb po preseganju določenih standardov.
 
  • Všeč mi je
Reactions: 8888

Daniel

Guru
21. dec 2007
9.278
7.100
113
Drugače pa o polresnicah in neresnicah. Sam zadevo doživljam tako kot sem pisal. Našel sem objavo za javnost, nisem pa našel uredbe, ker niti ne vem kje jo iskati, mi je pa izjemno zanimivo, da v izjavi za javnost niso omenili količnika 3,3 niti podali kakršnekoli povezave na uredbo. Če to vprašam svojega svetovalca pa tudi vprašanje ali sploh ve, mogoče, če se pozanima naprej po verigi in bi čez teden ali dva izvedel, setev graha pa je praktično že pred vrati.

Pac moje izkušnje s svetovalci doslej so take, da več stvari izvem, če si jih sam poiščem. Ampak morajo biti objavljene.

Zaenkrat kaže, da bo za letos možno rešiti s temi 7% naprej bomo pa videli. Načeloma moram tako ali tako vsako leto pred zimo ozeleniti 10 ha, ki so potem drugo leto za koruzo in grah, mogoče tudi sojo in buče, tako, da bi najbrž zadostil tudi količniku 3.3.
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
348
101
43
Verjamem, da imajo tudi raznorazni *varstveniki dosti za povedati kako bi oni najraje videli, da bi kmetje delali. Oz. še najbolje, da sploh ne bi, ker s tem vplivajo na naravo in je najbrž težko najti kompromise (imela sva tisto debato, o odmiku od jarkov in podobno in, da neki naši varstveniki zahtevajo 15 metrov, čeprav je cela EU na 5 metrov). No pa imamo 15 metrov in s tem na stotine dodatnih hektarjev zaraščenih površin, kjer bi lahko rasla hrana. Ampak tako je bilo pač odločeno.

Ne vem kako je v prejšnih obdobjih uspelo nekaterim državam doseči izjeme pri raznoraznih stvareh, recimo pri gnojenju, da so lahko sipali nitratov, kot, da so zastonj. Ne rečem, da je to dobro, je slabo, ker se da z omejitvijo na 170 kg, kot že desetletje+ velja pri nas pridelati povsem zadovoljive količine hrane in bi šel višek verjetno itak v podtalje. A s čem le, so oni utemeljili recimo 300 kg čistega N/ha, pri nas pa ob res veliki pestrosti ne moremo doseči nobene izjeme.

O tem, da je vse vkalkulirano v cene repromateriala mi je čisto jasno, zato tudi pravim, da bi bilo bolje vse skupaj ukiniti in potem pač bo kar bo. Ampak to bi pomenilo na kupe novih brezposelnih, česar se EU prav gotovo zelo dobro zaveda, zato pač testirajo meje dobrega okusa. Ravno danes so celi sluzasti v EU, kako so kmetje izjemno pomembni in jim je treba prisluhniti, pa kar na hitro bomo ukinili sicer trapast poskus popolne omejitve FFS na vseh občutljivih območjih, kar bi v Sloveniji pomenilo pol države. Očitno precej besnih traktoristov s prikolicami gnoja okrog EU institucij naredi precejšen vtis na uboge ogrožene odločevalce.

Da, poznam te zadeve, slišal zgodbe strica, ki je prepotoval veliko evrope o njivah, kjer voziš kilometre in kilometre pa je še zmeraj zgolj ena njiva z enim posevkom, predvsem vzhod eu. Na koncu smo pa vsi v istem kotlu.

Torej po tvojih besedah lahko pustim pšenico kot praho? Sicer jo bo napadel kup bolezni in škodljivcev ampak bo itak šla pod brazdo. Ker meni je bilo povedano drugače, osnovni problem pa je, da jeseni detelja, ki bi morala biti za praho ni zrasla zaradi suše, zato je bila edina opcija ozelenitve, ki je tako pozno še zrasla pšenica, za katero pa so mi rekli, da ne ustreza in moram sedaj zopet predelati in posejati nekaj iz seznama. Torej 3x bom sejal, da bo zadoščeno prahi. Bi potem raje videl, da vsejem 7% graha.

Ne pričakujem, da me obveščaš. Pričakujem, da je na strani agencije, ministrstva ali SKP objavljen članek z naslovom: Seznam priporočenih rastlin za izvajanje obveznega ukrepa prahe. Mislim, da ne pričakujem preveč.

Saj sam vidiš, da ni ravno nekega efekta, tudi če komentiram pogojenost, ker kot praviš ste omejeni iz strani EU, pod prste vam gledajo *varstveniki in tako ali tako se ne da nič narediti.

Poljedelec/Živinorejec

Spremljamo tudi mi napredek v tehniki o brezpilotnih in ostalih zadevah ampak mi na kraj pameti ne pride, da bi si pri toliko majhnih gerkih sploh omislil tako drage zadeve. Je dobro, da je razvoj, ampak to je v prvi vrsti samo za kombinate, ne pa za nas viničarje na razparcelirani Sloveniji.

Načeloma tako kot je zapisano lahko na zeleno praho poseješ karkoli. Tudi pšenico. Kar pa toplo odsvetujem, ker ne vem kdo bo razlagal da je pšenica neproizvodna rastlina. Do 31.7. jo v tvojih koncih komot požanješ za zrnje. Celo jaro. Zato je toliko govora o priporočenem seznamu. Seznam bi lahko bil na spletni strani. Lapsus, pkoda ker ni. Bom posredoval, mogoče ga lahko še damo tja.
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
348
101
43
Kako naj se podmladek uči spoštovanja zakonodaje države, če je pa dovolj, da jih samo 1x pustiš pred tvjem zvečer ob novicah (ali pa da pogledajo par strani z novicami) kjer bojo videli, da praktično nihče ne spoštuje zakonodaje in vsi kradejo kjerkoli se le da?

Ironično je, da te tudi nevlaganje subvencij ne odveže vseh teh standardov, čeprav realno so nitratna, FFS in vodovarstvena (razen odmik od kanalov) napisane kar solidno in ni nobenih potreb po preseganju določenih standardov.

Na nitrani in FFS zakonodaji ni preseganja standardov v okviru osnovnih zahtev (pogojenost) SKP. Prostovojne intervencije so druga zgodba, to je nadgradnja osnovne zakonodaje in je tam z razlogom. Varovalni pasovi so pa posebna zgodba, ampak to sva že obdelala (širine so v zakonu o vodah). Edini "nadstandard" je prepoved oranja. Prepoved uporabe ffs in gnojenja ima efektivno enak učinek. Tako nasprotovanjekmetov samo kaže, da teh prepovedi v zakonu (od okoli leta 2000) ni upoteval živ bog. Po domače ste kmetje ob rekah in potokih tudi v pasu kjer velja prepoved gnojili in uporabljali ffs. So pasovi preširoki? Ne vem. Vodarji pravijo da ne oziroma da bi morali biti širši.
SKP je z letom 2023 dodala še varovalne pasove ob osuševalnih jarkih. Teh jarkov je v sloju tako malo, da je že smešno in ne vem kako bo država preživela morebitno revizijo na tem področju. Pravzaprav vem; plačala bo sankcijo in morala bo širiti nabor osuševalnih jarkov.