Izpostavljenost onesnaženemu zraku predstavlja pomemben in neposreden dejavnik tveganja za razvoj ter poslabšanje Alzheimerjeve bolezni.
Ključne ugotovitve raziskav
• Drobni delci (PM2,5): Posebej nevarne so mikroskopske delce v zraku (manjše od 2,5 mikrometra), ki izvirajo iz izpušnih plinov vozil, industrijskih izpustov, gozdnih požarov in kurjenja lesa. Ti delci so dovolj majhni, da prodrejo globoko v pljuča, vstopijo v krvni obtok in lahko dosežejo možgane.
• Neposreden vpliv na možgane: Nedavne obsežne študije (vključno z raziskavo Emory University iz leta 2026) kažejo, da vpliv onesnaženja na Alzheimerjevo bolezen ni le posledica vmesnih bolezni, kot sta visok krvni tlak ali možganska kap. Več kot 95 % tveganja izhaja iz neposrednega škodljivega delovanja na možgansko tkivo.
• Pospeševanje patologije: Postmortalne raziskave možganskega tkiva bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo kažejo, da so imeli tisti, ki so živeli v okoljih z višjo koncentracijo drobnih delcev, izrazitejšo nakopičenost amiloidnih plakov in tav-proteinov (glavnih značilnosti bolezni) ter hitrejši kognitivni upad.
• Vnetje in oksidativni stres: Onesnaženi delci v možganih sprožijo kronično vnetje in oksidativni stres, ki poškodujeta oziroma uničujeta možganske celice.
• Genetska občutljivost: Posamezniki z genom APOE4, ki že sami po sebi nosijo večje tveganje za Alzheimerjevo bolezen, so še posebej dovzetni za negativne učinke onesnaženega zraka na kognitivne sposobnosti.
Ampak dajmo še naprej ICE furat, nje...ter doma les, ker štrom je bad, nje.