Nabavna cena cesa je subvencionirana? SE? Ja... Ostalo pa ne. Ce bi delala viske, bi jih senkala, ker delam manke jih placujem po visji tarifi, kot ti. Cenik za sonckarje ni enak, kot za porabnike brez SE? Stabilnost sistema. Tiste, ki naj bi skrbela, je po moje vsaj malo pamet srecala. Drugo leto takrat, ko SE delajo ni vec drage omreznine.
Okolju prijazni avtomobili
- Ustvarjalec teme v0x
- Začetni datum
Jap, izračun je zlo ajnfah, sam elektrike ne smeš jemat kot nekaj kar je pač v kablu. Če pa misliš da si neksj več, ker imaš par panelov na strehi ti pa boh pomagaj.
Glede na to, da mlatite o vsem, samo o tistem ne, čemur je tema namenjena, se pridružujem temu početju še jaz:
stevogohome.si
Odstop Stevanovića — državljanska pobuda
Ustavni pravniki so soglasno potrdili, da vladna koalicija krši ustavo. Predsednik DZ Zoran Stevanović ji molče sledi. Zahtevamo njegov odstop.
aeveda bodo, saj so pa ja ze 100+ let nazaj mel elektricne avte, poglej kulk jih je se na cesti... aja, v muzejih... aja, ne.
V muzejih so. Dejansko je prvi, drugi in tretja serija Porschejev bila električna.
Na Kitajskem kaos zaradi električnih avtomobilov: škodo štejejo v milijardah, komunisti na oblasti že žugajo s prstom - Avto-magazin.si https://share.google/kys2eFTIjuOJFYVkg
Številke prosim, da bo ti Exel kraljica dokazala, da si se zmotil
Grejem huham vozim in umivam se ne na štrom. To je kr velka elektrarna s hranilnikon prednosti pred excel kraljično. Za vse te njene hece mora bit vir na voljo ko njena elektrarna zataji. Tko da ona ni nič bližje samooskrbi od mene, prej dlje.
Za samooskrbo je treba zelo prilagoditi življenski slog in avto na štrom skupaj z ogrevanjem in kuhanjem prvi pade v vodo. Ob jebenih meglenih zimah pa še kaj drugrga.
Papežu? Ne vem v čem je smisel takšnega sprenevedanja? Komu pa koristi, ko je hidro na preveč?
Eden je vprašal, pa zdaj en najdem kje. Ne vem, a je post zbrisal, je pa ta tema bolj primerna: clanek iz Dela.
Ce je bilo prej konfuzno, ker je bilo bolj kratko, imamo sicer zdaj bolj razdelano, a se mi zdi, da predolgo. Alter ne omogoca celega clanka vbenem postu, pa je drugace zelo radodarno odmeril prostor za sporocilo glede na zmoznost koncentracije alterasev. Vse je ekonomika, ki temelji na tem, da je treba zapraviti privat denar za tole v zameno za bomboncke, ki stanejo manj kot alternativa, kjer se finacira pa vse iz proracuna in od tega na koncu nihce nic nima.
Nenavadno, umik subvencij za e-avtomobile slabša razmere v proračunu
Države z večjim deležem električnih avtomobilov program subvencij nadomeščajo z davčnimi spodbudami.
Prodaja električnih avtomobilov se je v prvih sedmih mesecih več kot podvojila, a velik del te rasti bi država lahko predvidela.
Odprava subvencij za električna vozila ne bo prizadela le prodajalcev (in kupcev) avtomobilov, ampak bo v zadnjih štirih mesecih opazno zmanjšala tudi proračunske prihodke. Že prihodnje leto bi se Sloveniji to lahko še dodatno maščevalo, saj ne dosega že tako skromno zastavljenih podnebnih ciljev. Tako iz fiskalnih vzrokov kot tudi z vidika podnebnih ciljev bi bilo smiselno, da država program spodbud vsaj v prilagojeni obliki nadaljuje in ga naredi bolj predvidljivega za potrošnike.
Osnovna težava Slovenije je, da nima jasnega načrta izvajanja podnebnih ciljev, zaradi česar se pogosto zateka k zasilnim rešitvam, te pa so slabo načrtovane, finančno neusklajene in imajo zato omejen učinek, hkrati pa velik vpliv na proračunske in podobne izdatke. Med temi so tudi spodbude za prodajo električnih avtomobilov, kjer so subvencije letos pošle že kmalu po prvi polovici leta.
Rekordna prodaja e-avtomobilov, a subvencij zmanjkuje
Prodaja električnih avtomobilov se je v prvih sedmih mesecih več kot podvojila, delež v skupni prodaji avtomobilov znaša 18 odstotkov. Res je sicer, da je k večjemu zanimanju zanje precej pripomogla tudi podražitev pogonskih goriv, toda ključni dejavnik je prihod cenovno dostopnejših električnih avtomobilov v kombinaciji z zajetno državno spodbudo. Pri tem je skok v Sloveniji tudi posledica razmeroma majhnega deleža prodaje v preteklih letih, ki je sicer še vedno pod povprečjem EU.
Toda vse to pomeni, da bi lahko država rast prodaje bolje predvidela, če bi ustrezno spremljala razmere. Temu bi morala prilagoditi tudi politiko spodbud. Tako pa je še maja letos zvišala subvencije za najnižji segment električnih avtomobilov, čeprav bi takrat že morala vedeti, kakšne so razmere na trgih in kako bi morala zastaviti sistem spodbud, da ne bo povzročala zmede med kupci.
Več možnosti spodbud za prehod na elektriko
Država, kot kaže, ne nameravati povečati zneska za subvencije za električne avtomobile, zaradi česar se bodo ti močno podražili, kar bo vplivalo na velik padec prodaje z malo prelivanja v druge segmente avtomobilov. Slovenija ni prva država, ki je začasno ali trajno odpravila sistem subvencij.
To se je pred tremi leti zgodilo tudi Nemčiji, a ima ta država program subvencij znova vzpostavljen. Ta se je letos že iztekel Italiji, Portugalski, Poljski in Luksemburgu. Prve tri so države s skromnim deležem električnih avtomobilov v prodaji in imajo, podobno kot Slovenija, slabo zastavljeno strategijo zmanjšanja emisij v prometu. Vseeno pa velja dodati, da je četverica sistem subvencij vsaj delno nadomestila z drugimi davčnimi spodbudami.
Kako bo Slovenija polnila električne avtomobile
Tudi sicer med desetimi državami z največjim deležem električnih avtomobilov v prodaji kar pet držav kupcem ne daje subvencij. Te postopoma nadomeščajo druge spodbude, ki zmanjšujejo razlike med cenami električnih avtomobilov in avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem. Tudi evropsko združenje Acea je že v lanskem poročilu navedlo, da predvsem države z večjim deležem električnih avtomobilov subvencije že nadomeščajo z drugimi ukrepi. Subvencije za nakup električnih avtomobilov ima približno polovica držav EU.
Ce je bilo prej konfuzno, ker je bilo bolj kratko, imamo sicer zdaj bolj razdelano, a se mi zdi, da predolgo. Alter ne omogoca celega clanka vbenem postu, pa je drugace zelo radodarno odmeril prostor za sporocilo glede na zmoznost koncentracije alterasev. Vse je ekonomika, ki temelji na tem, da je treba zapraviti privat denar za tole v zameno za bomboncke, ki stanejo manj kot alternativa, kjer se finacira pa vse iz proracuna in od tega na koncu nihce nic nima.
Nenavadno, umik subvencij za e-avtomobile slabša razmere v proračunu
Države z večjim deležem električnih avtomobilov program subvencij nadomeščajo z davčnimi spodbudami.
Prodaja električnih avtomobilov se je v prvih sedmih mesecih več kot podvojila, a velik del te rasti bi država lahko predvidela.
Odprava subvencij za električna vozila ne bo prizadela le prodajalcev (in kupcev) avtomobilov, ampak bo v zadnjih štirih mesecih opazno zmanjšala tudi proračunske prihodke. Že prihodnje leto bi se Sloveniji to lahko še dodatno maščevalo, saj ne dosega že tako skromno zastavljenih podnebnih ciljev. Tako iz fiskalnih vzrokov kot tudi z vidika podnebnih ciljev bi bilo smiselno, da država program spodbud vsaj v prilagojeni obliki nadaljuje in ga naredi bolj predvidljivega za potrošnike.
Osnovna težava Slovenije je, da nima jasnega načrta izvajanja podnebnih ciljev, zaradi česar se pogosto zateka k zasilnim rešitvam, te pa so slabo načrtovane, finančno neusklajene in imajo zato omejen učinek, hkrati pa velik vpliv na proračunske in podobne izdatke. Med temi so tudi spodbude za prodajo električnih avtomobilov, kjer so subvencije letos pošle že kmalu po prvi polovici leta.
Rekordna prodaja e-avtomobilov, a subvencij zmanjkuje
Prodaja električnih avtomobilov se je v prvih sedmih mesecih več kot podvojila, delež v skupni prodaji avtomobilov znaša 18 odstotkov. Res je sicer, da je k večjemu zanimanju zanje precej pripomogla tudi podražitev pogonskih goriv, toda ključni dejavnik je prihod cenovno dostopnejših električnih avtomobilov v kombinaciji z zajetno državno spodbudo. Pri tem je skok v Sloveniji tudi posledica razmeroma majhnega deleža prodaje v preteklih letih, ki je sicer še vedno pod povprečjem EU.
Toda vse to pomeni, da bi lahko država rast prodaje bolje predvidela, če bi ustrezno spremljala razmere. Temu bi morala prilagoditi tudi politiko spodbud. Tako pa je še maja letos zvišala subvencije za najnižji segment električnih avtomobilov, čeprav bi takrat že morala vedeti, kakšne so razmere na trgih in kako bi morala zastaviti sistem spodbud, da ne bo povzročala zmede med kupci.
Več možnosti spodbud za prehod na elektriko
Država, kot kaže, ne nameravati povečati zneska za subvencije za električne avtomobile, zaradi česar se bodo ti močno podražili, kar bo vplivalo na velik padec prodaje z malo prelivanja v druge segmente avtomobilov. Slovenija ni prva država, ki je začasno ali trajno odpravila sistem subvencij.
To se je pred tremi leti zgodilo tudi Nemčiji, a ima ta država program subvencij znova vzpostavljen. Ta se je letos že iztekel Italiji, Portugalski, Poljski in Luksemburgu. Prve tri so države s skromnim deležem električnih avtomobilov v prodaji in imajo, podobno kot Slovenija, slabo zastavljeno strategijo zmanjšanja emisij v prometu. Vseeno pa velja dodati, da je četverica sistem subvencij vsaj delno nadomestila z drugimi davčnimi spodbudami.
Kako bo Slovenija polnila električne avtomobile
Tudi sicer med desetimi državami z največjim deležem električnih avtomobilov v prodaji kar pet držav kupcem ne daje subvencij. Te postopoma nadomeščajo druge spodbude, ki zmanjšujejo razlike med cenami električnih avtomobilov in avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem. Tudi evropsko združenje Acea je že v lanskem poročilu navedlo, da predvsem države z večjim deležem električnih avtomobilov subvencije že nadomeščajo z drugimi ukrepi. Subvencije za nakup električnih avtomobilov ima približno polovica držav EU.
Padec prodaje prinaša manj proračunskih prihodkov
A vrnimo se v Slovenijo. Zaradi izteka programa subvencij se bo zmanjšala prodaja električnih avtomobilov. Sodeč po primerih v drugih državah, se večina teh kupcev sploh ne bo odločila za nakup novega avtomobila, ampak bo počakala na ugodnejše razmere (to ne pomeni nujno novega paketa pomoči). To pa tudi pomeni, da bo imela država manjše prilive DDV. Približen izračun pokaže, da bo izpad v zadnjih štirih mesecih letos znašal med 30 in 35 milijoni evrov in za toliko se bo povečal tudi primanjkljaj.
Država namreč sredstev za subvencije ni črpala neposredno iz proračuna, ampak je porabljala namenska sredstva podnebnega sklada, v katerega se stekajo prilivi od prodaje emisijskih kuponov. Do letošnje pomladi je koristila tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, a se ta program letos končuje.
V obeh primerih so to še vedno javna sredstva, vendar pa znotraj ožjega državnega proračuna država prejete zneske od emisijskih kuponov oddeli na omenjeni sklad in posledično imajo ti nevtralen vpliv na ožji državni proračun. Tudi z vidika celotnih javnih financ imajo sredstva sklada nevtralni vpliv, a ne nujno v istem obdobju.
Četrt milijarde evrov izpada za nižje cene goriv
Letošnji ukrepi za blažitev cen pogonskih goriv bodo zmanjšali prihodke proračuna za okoli 233 milijonov evrov, še okoli 3,5 milijona evrov izpada bo utrpel tudi Eko sklad zaradi dvomesečne odprave prispevka za energetsko učinkovitost (URE).
Slovenija je že ob izbruhu energetske krize, v prvi polovici marca, močno znižala trošarine na bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje. V drugi polovica marca je dodatno znižala trošarine na kurilno olje. S tem so bile postavljene na najnižjo dovoljeno vrednost. Hkrati je prejšnja vlada začasno odpravila takso na emisije ogljikovega dioksida, a jo je do začetka junija postopoma vrnila. Sredi maja in še enkrat sredi junija pa je dodatno znižala trošarine na bencin. Vsa znižanja trošarin so še vedno v veljavi in na leto povzročijo več kot 160 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov. To je mogoče izračunati na podlagi javno objavljenih podatkov, čeprav vladi finančnih učinkov ukrepov nista javno razkrili.
Pomladanska začasna odprava in znižanje takse na emisije ogljikovega dioksida sta proračunske prihodke zmanjšala za okoli 38 milijonov evrov. Dvomesečna poletna odprava te dajatve pa pomeni okoli 34 milijonov evrov manj proračunskih prihodkov. Zdajšnja vlada je za dva meseca odpravila tudi prispevek URE na pogonska goriva. Ta je pomemben del prihodkov Eko sklada. Lani je znašal skupno 49,4 milijona evrov.
Slovenija je imela eno večjih podpor
Naslednje vprašanje je, ali bi lahko država povečala program subvencij in s tem podaljšala financiranje do konca leta. Odgovor je pritrdilen. To bi lahko naredila, in to celo brez vpliva na proračun. Podnebni sklad je imel namreč konec julija 185 milijonov evrov razpoložljivih sredstev in bi lahko z ustrezno razporeditvijo povečal program financiranja brezemisijskih vozil, za kar je letos sicer predvidel 44,7 milijona evrov, celotna sredstva, namenjena programu trajnostne mobilnosti, pa letos znašajo 112 milijonov evrov.
Ključna vprašanja so, ali je smiselno pripraviti nov program pomoči, v kakšnem obsegu, ali bi bilo dobro prilagoditi program subvencij in tudi, ali so te najboljši način spodbujanja prometa k zmanjšanju emisij. Pri tem velja opozoriti, da je prihodnje leto za spodbude brezemisijskim vozilom predvidenih le 16 milijonov evrov, znesek pa vključuje tudi spodbude gradnji mreže polnilnic.
Pregled pokaže, da je imela Slovenija eno najvišjih podpor pri nakupu električnih avtomobilov v EU (hkrati pa zanemarja druge pomembne ukrepe na tem področju). Bistveno višje spodbude ima le Danska, ki pa ima prometno politiko povsem drugače zasnovano in so avtomobili z izpusti tam izjemno močno obdavčeni.
Še nekaj drugih držav ima pod določenimi pogoji vrednost spodbud primerljivo s Slovenijo, toda večinoma so to kombinacije spodbud (v pregledu nismo zajeli spodbud, namenjenih polnilni infrastrukturi, in različnih bonitet, kot so nižje cestnine in parkiranje v mestnih središčih). Marsikje so subvencije odvisne tudi od socialnega položaja kupca. Že ta pregled pokaže, da bi morala Slovenija že maja, ko je subvencije celo povišala, prilagoditi program spodbud.
Dva vzroka za spodbude
Vsaj iz dveh vzrokov, ki vplivata na proračun, pa bi morala Slovenija razmisliti o stabilnem programu spodbud za nakup električnih avtomobilov. Prvi je že omenjeni izpad prihodkov zaradi pričakovanega padca prodaje. Cilj države, še posebej v razmerah visokega proračunskega primanjkljaja, bi moralo biti spodbujanje potrošnje. Zgodovinski pregled pokaže, da potrošniki ob nenadnih spremembah in negotovosti hitro zmanjšajo potrošnjo, zelo počasi pa nato znova povečujejo porabo. Za državo je zato zelo pomembno, da ohranja stabilno potrošnjo, brez večjih šokov, saj to povečuje tudi davčne prihodke.
Drugi pomemben vzrok je povezan s podnebnimi cilji in prihajajočimi spremembami emisijske politike EU. Prihodnje leto se bo začelo trgovati tudi s kuponi za emisije v prometu. Projekt širitve emisijskih stroškov na promet bo v celoti zaživel leta 2028, ko bodo morali dobavitelji naftnih derivatov kupovati kupone. EU je sicer ta del emisijskega programa že nekajkrat zamaknila zaradi energetskih kriz, tako da bo zaživel s precej zamude.
Slovenija pri zmanjšanju emisij zaostaja za EU. Najbolj se to pozna prav pri prometu, kjer so se emisije v dveh desetletjih povečale za 30 odstotkov, medtem ko so se na ravni EU zmanjšale. Če Slovenija ne bo dosegla zastavljenih ciljev pri njihovem zmanjšanju, jo bo doletela kazen Bruslja. Slovenija je za cilj postavila zmanjšanje skupnih emisij za 27 odstotkov do leta 2030, glede na leto 2005 (celotna EU načrtuje zmanjšanje za 40 odstotkov). Po podatkih agencije za okolje je to zmanjšanje do leta 2024 znašalo le 12,1 odstotka. Država je sicer zmanjšala emisije v industriji in energetiki (ta del v podatkih agencije še ni v celoti viden, saj se je zaprtje Teša zgodilo lani), a učinek zmanjšuje star vozni park z velikimi izpusti. Že v primeru energetike (in delno tudi industrije) pa velja opozoriti, da je zmanjšanje močno povečalo uvozno odvisnost Slovenije, ker ni ustrezno načrtovala novih virov energije. Predvsem investicije v obnovljive vire in prilagoditev infrastrukture so izjemno pomanjkljive.
To bi se zdaj lahko zgodilo tudi v prometu, če država ne bo pripravila finančno vzdržnega in uči
nkovitega, delujočega ter preglednega programa prehoda.
A vrnimo se v Slovenijo. Zaradi izteka programa subvencij se bo zmanjšala prodaja električnih avtomobilov. Sodeč po primerih v drugih državah, se večina teh kupcev sploh ne bo odločila za nakup novega avtomobila, ampak bo počakala na ugodnejše razmere (to ne pomeni nujno novega paketa pomoči). To pa tudi pomeni, da bo imela država manjše prilive DDV. Približen izračun pokaže, da bo izpad v zadnjih štirih mesecih letos znašal med 30 in 35 milijoni evrov in za toliko se bo povečal tudi primanjkljaj.
Država namreč sredstev za subvencije ni črpala neposredno iz proračuna, ampak je porabljala namenska sredstva podnebnega sklada, v katerega se stekajo prilivi od prodaje emisijskih kuponov. Do letošnje pomladi je koristila tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, a se ta program letos končuje.
V obeh primerih so to še vedno javna sredstva, vendar pa znotraj ožjega državnega proračuna država prejete zneske od emisijskih kuponov oddeli na omenjeni sklad in posledično imajo ti nevtralen vpliv na ožji državni proračun. Tudi z vidika celotnih javnih financ imajo sredstva sklada nevtralni vpliv, a ne nujno v istem obdobju.
Četrt milijarde evrov izpada za nižje cene goriv
Letošnji ukrepi za blažitev cen pogonskih goriv bodo zmanjšali prihodke proračuna za okoli 233 milijonov evrov, še okoli 3,5 milijona evrov izpada bo utrpel tudi Eko sklad zaradi dvomesečne odprave prispevka za energetsko učinkovitost (URE).
Slovenija je že ob izbruhu energetske krize, v prvi polovici marca, močno znižala trošarine na bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje. V drugi polovica marca je dodatno znižala trošarine na kurilno olje. S tem so bile postavljene na najnižjo dovoljeno vrednost. Hkrati je prejšnja vlada začasno odpravila takso na emisije ogljikovega dioksida, a jo je do začetka junija postopoma vrnila. Sredi maja in še enkrat sredi junija pa je dodatno znižala trošarine na bencin. Vsa znižanja trošarin so še vedno v veljavi in na leto povzročijo več kot 160 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov. To je mogoče izračunati na podlagi javno objavljenih podatkov, čeprav vladi finančnih učinkov ukrepov nista javno razkrili.
Pomladanska začasna odprava in znižanje takse na emisije ogljikovega dioksida sta proračunske prihodke zmanjšala za okoli 38 milijonov evrov. Dvomesečna poletna odprava te dajatve pa pomeni okoli 34 milijonov evrov manj proračunskih prihodkov. Zdajšnja vlada je za dva meseca odpravila tudi prispevek URE na pogonska goriva. Ta je pomemben del prihodkov Eko sklada. Lani je znašal skupno 49,4 milijona evrov.
Slovenija je imela eno večjih podpor
Naslednje vprašanje je, ali bi lahko država povečala program subvencij in s tem podaljšala financiranje do konca leta. Odgovor je pritrdilen. To bi lahko naredila, in to celo brez vpliva na proračun. Podnebni sklad je imel namreč konec julija 185 milijonov evrov razpoložljivih sredstev in bi lahko z ustrezno razporeditvijo povečal program financiranja brezemisijskih vozil, za kar je letos sicer predvidel 44,7 milijona evrov, celotna sredstva, namenjena programu trajnostne mobilnosti, pa letos znašajo 112 milijonov evrov.
Ključna vprašanja so, ali je smiselno pripraviti nov program pomoči, v kakšnem obsegu, ali bi bilo dobro prilagoditi program subvencij in tudi, ali so te najboljši način spodbujanja prometa k zmanjšanju emisij. Pri tem velja opozoriti, da je prihodnje leto za spodbude brezemisijskim vozilom predvidenih le 16 milijonov evrov, znesek pa vključuje tudi spodbude gradnji mreže polnilnic.
Pregled pokaže, da je imela Slovenija eno najvišjih podpor pri nakupu električnih avtomobilov v EU (hkrati pa zanemarja druge pomembne ukrepe na tem področju). Bistveno višje spodbude ima le Danska, ki pa ima prometno politiko povsem drugače zasnovano in so avtomobili z izpusti tam izjemno močno obdavčeni.
Še nekaj drugih držav ima pod določenimi pogoji vrednost spodbud primerljivo s Slovenijo, toda večinoma so to kombinacije spodbud (v pregledu nismo zajeli spodbud, namenjenih polnilni infrastrukturi, in različnih bonitet, kot so nižje cestnine in parkiranje v mestnih središčih). Marsikje so subvencije odvisne tudi od socialnega položaja kupca. Že ta pregled pokaže, da bi morala Slovenija že maja, ko je subvencije celo povišala, prilagoditi program spodbud.
Dva vzroka za spodbude
Vsaj iz dveh vzrokov, ki vplivata na proračun, pa bi morala Slovenija razmisliti o stabilnem programu spodbud za nakup električnih avtomobilov. Prvi je že omenjeni izpad prihodkov zaradi pričakovanega padca prodaje. Cilj države, še posebej v razmerah visokega proračunskega primanjkljaja, bi moralo biti spodbujanje potrošnje. Zgodovinski pregled pokaže, da potrošniki ob nenadnih spremembah in negotovosti hitro zmanjšajo potrošnjo, zelo počasi pa nato znova povečujejo porabo. Za državo je zato zelo pomembno, da ohranja stabilno potrošnjo, brez večjih šokov, saj to povečuje tudi davčne prihodke.
Drugi pomemben vzrok je povezan s podnebnimi cilji in prihajajočimi spremembami emisijske politike EU. Prihodnje leto se bo začelo trgovati tudi s kuponi za emisije v prometu. Projekt širitve emisijskih stroškov na promet bo v celoti zaživel leta 2028, ko bodo morali dobavitelji naftnih derivatov kupovati kupone. EU je sicer ta del emisijskega programa že nekajkrat zamaknila zaradi energetskih kriz, tako da bo zaživel s precej zamude.
Slovenija pri zmanjšanju emisij zaostaja za EU. Najbolj se to pozna prav pri prometu, kjer so se emisije v dveh desetletjih povečale za 30 odstotkov, medtem ko so se na ravni EU zmanjšale. Če Slovenija ne bo dosegla zastavljenih ciljev pri njihovem zmanjšanju, jo bo doletela kazen Bruslja. Slovenija je za cilj postavila zmanjšanje skupnih emisij za 27 odstotkov do leta 2030, glede na leto 2005 (celotna EU načrtuje zmanjšanje za 40 odstotkov). Po podatkih agencije za okolje je to zmanjšanje do leta 2024 znašalo le 12,1 odstotka. Država je sicer zmanjšala emisije v industriji in energetiki (ta del v podatkih agencije še ni v celoti viden, saj se je zaprtje Teša zgodilo lani), a učinek zmanjšuje star vozni park z velikimi izpusti. Že v primeru energetike (in delno tudi industrije) pa velja opozoriti, da je zmanjšanje močno povečalo uvozno odvisnost Slovenije, ker ni ustrezno načrtovala novih virov energije. Predvsem investicije v obnovljive vire in prilagoditev infrastrukture so izjemno pomanjkljive.
To bi se zdaj lahko zgodilo tudi v prometu, če država ne bo pripravila finančno vzdržnega in uči
nkovitega, delujočega ter preglednega programa prehoda.