Padec prodaje prinaša manj proračunskih prihodkov
A vrnimo se v Slovenijo. Zaradi izteka programa subvencij se bo zmanjšala prodaja električnih avtomobilov. Sodeč po primerih v drugih državah, se večina teh kupcev sploh ne bo odločila za nakup novega avtomobila, ampak bo počakala na ugodnejše razmere (to ne pomeni nujno novega paketa pomoči). To pa tudi pomeni, da bo imela država manjše prilive DDV. Približen izračun pokaže, da bo izpad v zadnjih štirih mesecih letos znašal med 30 in 35 milijoni evrov in za toliko se bo povečal tudi primanjkljaj.
Država namreč sredstev za subvencije ni črpala neposredno iz proračuna, ampak je porabljala namenska sredstva podnebnega sklada, v katerega se stekajo prilivi od prodaje emisijskih kuponov. Do letošnje pomladi je koristila tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, a se ta program letos končuje.
V obeh primerih so to še vedno javna sredstva, vendar pa znotraj ožjega državnega proračuna država prejete zneske od emisijskih kuponov oddeli na omenjeni sklad in posledično imajo ti nevtralen vpliv na ožji državni proračun. Tudi z vidika celotnih javnih financ imajo sredstva sklada nevtralni vpliv, a ne nujno v istem obdobju.
Četrt milijarde evrov izpada za nižje cene goriv
Letošnji ukrepi za blažitev cen pogonskih goriv bodo zmanjšali prihodke proračuna za okoli 233 milijonov evrov, še okoli 3,5 milijona evrov izpada bo utrpel tudi Eko sklad zaradi dvomesečne odprave prispevka za energetsko učinkovitost (URE).
Slovenija je že ob izbruhu energetske krize, v prvi polovici marca, močno znižala trošarine na bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje. V drugi polovica marca je dodatno znižala trošarine na kurilno olje. S tem so bile postavljene na najnižjo dovoljeno vrednost. Hkrati je prejšnja vlada začasno odpravila takso na emisije ogljikovega dioksida, a jo je do začetka junija postopoma vrnila. Sredi maja in še enkrat sredi junija pa je dodatno znižala trošarine na bencin. Vsa znižanja trošarin so še vedno v veljavi in na leto povzročijo več kot 160 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov. To je mogoče izračunati na podlagi javno objavljenih podatkov, čeprav vladi finančnih učinkov ukrepov nista javno razkrili.
Pomladanska začasna odprava in znižanje takse na emisije ogljikovega dioksida sta proračunske prihodke zmanjšala za okoli 38 milijonov evrov. Dvomesečna poletna odprava te dajatve pa pomeni okoli 34 milijonov evrov manj proračunskih prihodkov. Zdajšnja vlada je za dva meseca odpravila tudi prispevek URE na pogonska goriva. Ta je pomemben del prihodkov Eko sklada. Lani je znašal skupno 49,4 milijona evrov.
Slovenija je imela eno večjih podpor
Naslednje vprašanje je, ali bi lahko država povečala program subvencij in s tem podaljšala financiranje do konca leta. Odgovor je pritrdilen. To bi lahko naredila, in to celo brez vpliva na proračun. Podnebni sklad je imel namreč konec julija 185 milijonov evrov razpoložljivih sredstev in bi lahko z ustrezno razporeditvijo povečal program financiranja brezemisijskih vozil, za kar je letos sicer predvidel 44,7 milijona evrov, celotna sredstva, namenjena programu trajnostne mobilnosti, pa letos znašajo 112 milijonov evrov.
Ključna vprašanja so, ali je smiselno pripraviti nov program pomoči, v kakšnem obsegu, ali bi bilo dobro prilagoditi program subvencij in tudi, ali so te najboljši način spodbujanja prometa k zmanjšanju emisij. Pri tem velja opozoriti, da je prihodnje leto za spodbude brezemisijskim vozilom predvidenih le 16 milijonov evrov, znesek pa vključuje tudi spodbude gradnji mreže polnilnic.
Pregled pokaže, da je imela Slovenija eno najvišjih podpor pri nakupu električnih avtomobilov v EU (hkrati pa zanemarja druge pomembne ukrepe na tem področju). Bistveno višje spodbude ima le Danska, ki pa ima prometno politiko povsem drugače zasnovano in so avtomobili z izpusti tam izjemno močno obdavčeni.
Še nekaj drugih držav ima pod določenimi pogoji vrednost spodbud primerljivo s Slovenijo, toda večinoma so to kombinacije spodbud (v pregledu nismo zajeli spodbud, namenjenih polnilni infrastrukturi, in različnih bonitet, kot so nižje cestnine in parkiranje v mestnih središčih). Marsikje so subvencije odvisne tudi od socialnega položaja kupca. Že ta pregled pokaže, da bi morala Slovenija že maja, ko je subvencije celo povišala, prilagoditi program spodbud.
Dva vzroka za spodbude
Vsaj iz dveh vzrokov, ki vplivata na proračun, pa bi morala Slovenija razmisliti o stabilnem programu spodbud za nakup električnih avtomobilov. Prvi je že omenjeni izpad prihodkov zaradi pričakovanega padca prodaje. Cilj države, še posebej v razmerah visokega proračunskega primanjkljaja, bi moralo biti spodbujanje potrošnje. Zgodovinski pregled pokaže, da potrošniki ob nenadnih spremembah in negotovosti hitro zmanjšajo potrošnjo, zelo počasi pa nato znova povečujejo porabo. Za državo je zato zelo pomembno, da ohranja stabilno potrošnjo, brez večjih šokov, saj to povečuje tudi davčne prihodke.
Drugi pomemben vzrok je povezan s podnebnimi cilji in prihajajočimi spremembami emisijske politike EU. Prihodnje leto se bo začelo trgovati tudi s kuponi za emisije v prometu. Projekt širitve emisijskih stroškov na promet bo v celoti zaživel leta 2028, ko bodo morali dobavitelji naftnih derivatov kupovati kupone. EU je sicer ta del emisijskega programa že nekajkrat zamaknila zaradi energetskih kriz, tako da bo zaživel s precej zamude.
Slovenija pri zmanjšanju emisij zaostaja za EU. Najbolj se to pozna prav pri prometu, kjer so se emisije v dveh desetletjih povečale za 30 odstotkov, medtem ko so se na ravni EU zmanjšale. Če Slovenija ne bo dosegla zastavljenih ciljev pri njihovem zmanjšanju, jo bo doletela kazen Bruslja. Slovenija je za cilj postavila zmanjšanje skupnih emisij za 27 odstotkov do leta 2030, glede na leto 2005 (celotna EU načrtuje zmanjšanje za 40 odstotkov). Po podatkih agencije za okolje je to zmanjšanje do leta 2024 znašalo le 12,1 odstotka. Država je sicer zmanjšala emisije v industriji in energetiki (ta del v podatkih agencije še ni v celoti viden, saj se je zaprtje Teša zgodilo lani), a učinek zmanjšuje star vozni park z velikimi izpusti. Že v primeru energetike (in delno tudi industrije) pa velja opozoriti, da je zmanjšanje močno povečalo uvozno odvisnost Slovenije, ker ni ustrezno načrtovala novih virov energije. Predvsem investicije v obnovljive vire in prilagoditev infrastrukture so izjemno pomanjkljive.
To bi se zdaj lahko zgodilo tudi v prometu, če država ne bo pripravila finančno vzdržnega in uči
nkovitega, delujočega ter preglednega programa prehoda.