Dajmo biti realni in se vprašati, kaj vpliva na nakupne odločitve. Ekološka zavest je lahko motivator pri relativno majhnem odstotku ljudi. Pri večini slednja ni glavni nakupni faktor. Saj je lepo biti green, vse bolj popularno je ker je celotno eko zgodbo zagrabila industrija, ki včasih že na zelo banalne, prozorne načine prodaja domnevno okolju prijazne izdelke, storitve, predvsem pa lastni image od katerega okolje nima nič omembe vrednega.
Edini razlog za nakup hibrida ali električnega vozila bo za večinio ljudi prihranek. Vozilo bo moralo biti cenovno izenačeno s podobno zmogljivim vozilom s pogonom na fosilna goriva. Poleg tega bo moralo zagotavljati cenejšo vožnjo skozi nižjo ceno električne energije oziroma z nižjo porabo fosilnih goriv kot posledice hibridnega pogona. Ne pozabimo tudi to, da večina ljudi res dnevno naredi manj kot 100 km in bi to potrebo lahko zadovoljili malce bolj zmogljivi akumulatorji električnih vozil. Vseeno pa se tudi ti ljudje občasno odpeljejo na daljše vožnje in takrat ne bodo čakali več kot nekaj minut za napolnitev baterij. OK, recimo da je 5 minut še sprejemljivo čakanje. Ampak spet odvisno od relacije. V Dalmacijo se na tak način ne bi peljal na dopust ker se res ne bi 5x ustavil na hrvaški avtocesti, vmes pa še čakal, da se sprosti premajhno število polnilnih mest v glavni turistični sezoni, ko je na cesti extra gneča. Druga stvar so destinacije. Kdo mi jamči, da bo povsod, kamor želim peljati, na voljo polnitev akumulatorjev? A bom najprej gledal po Googleu, kje so polnilna mesta? Ne bom. Želim, da so povsod, tako kot bencinske črpalke. Ali pa še gosteje razporejena zaradi tega ker lahko z enim tankom goriva naredim pri vsakem avtu več kot 500 km, z EV pa tega ne bo.
Ne boste verjeli, ampak tudi jaz razmišljam o nakupu hibrida. Za zdaj se ne bo zgodil. Pa da pojasnim razloge, čemu, bi se odločil zanj. Kot prvo me zanima takšen hibrid, ki bo cenovno enako ugoden kot podobno zmogljiv klasičen avto. Zanima me takšen hibrid, ki bo imel dovolj močan električni pogon, ki bo krepko pripomogel z navorom pri pospeških do 100 kmh, še posebej pa pri pospeških med 100 in 150, torej pri AC vožnjah, kjer se moraš kar krepko pognati na prehitevalni pas zaradi pacientov, ki so že pozabili, da sploh obstaja nekaj, kar se imenuje vozni pas. Zanima me hibrid, ki mi bo ob zmogljivostih, primerljivih z avtomobilom, ki ima 180 KM motor, porabil max 5 litrov bencina. Če porabi več se mi bolj splača kupiti dizelski motor s 6 litri porabe. Tudi lažje ga bom kasneje prodal naprej.
Hibrid mi je zanimiv zaradi večje zanesljivosti, vsaj če sodim po Priusu, ki je menda zelo zanesljivo vozilo. Moteč mi je zaradi tega, ker se bojim, da bo čez nekaj let le malokdo upal kupiti rabljen hibrid z 200.000 prevoženimi kilometri in potečeno garancijo. Bal se bo stroškov menjave baterij in okvar pogonskega sklopa. Ljudje pač rabijo čas, da se navadijo na novosti.
Prav zato je v tem trenutku zame hibrid sprejemljiv predvsem, če mi za manj nakupne cene zagotavlja toliko, kot dražji avto na klasičen pogon. Edini, ki je nekaj naredil v tej smeri, je Honda z Insightom. Za 21.000 EUR dobiš zelo dobro opremljeno limuzino s spodobnimi voznimi lastnosti in garancijo, ki je boljša od Toyotine. Tri leta za avto brez omejitve kilometrov, 5 let za pogon in baterije, če se ne motim.
Ko sem že pri tem, zakaj ne želim sedanjega Priusa.
1. Predrag je. Dobro opremljen pride krepko čez 25.000 EUR. Za 27.000 EUR dobim že novega Passata s 140 KM, dizel motorjem, 6 litri porabe, xenonkami (Insight jih ima v avtu za 21.000 EUR, Toyota je doplačilo za LED luči, xenona nima), usnjem in vso možno opremo ter 4WD pogonom. Lahko si prdstavljamo, kateri avto bom čez 3 leta lažje prodal... Sedanji Prius bi bil zame sprejemljiv, če bi stal 5.000 EUR manj.
2. Bedna Toyotina garancija, ki je v sramoto domnevno najbolj zanesljivim vozilom na trgu. 3 leta in še to z omejitvijo kilometrov. Pri moji vožnji garancije sploh ne morem časovno izrabiti saj prej kot v dveh letih dosežem 100.000 kilometrov. Še Dacia, KIA, Renault in pravzaprav skoraj vsi imajo splošno garancijo brez omejitve kilometrov. Toyota pa recimo pri cestni križarki, kot je Accord, namenjeni daljšim vožnjam, ponuja 100.000 kilometrov. Pa kaj so nori? Škoda ima brez omejitve kilometrov in mislim da celo 5 let pri nekaterih modelih. To pove dovolj.
3. Predraga zmogljiva hibridna vozila. Lexusa ne bom kupoval.
Skratka, naj geniji naumijo hibrida v različnih karoserijskih formatih, ki bo imel naslednje lastnoti:
- 100 kW bencin pogon + 60 kW električni, s tem, da se dopolnjujeta in skupno dosegata večjo moč in s tem konkretne zmogljivosti.
- 5 let garancije brez omejitve kilometrov na celotno vozilo.
- cena, ki bo povsem enaka ali celo nižja od cene enako opremljenega vozila primrljivega proizvajalca na bencinski pogon.
- plug in polnjenje, ki omogoča še večje prihranke na gorivu
- električni 4WD pogon, magari tako, da imajo zadnja kolesa le električni pogon z nekaj kW moči. Itak je ta moč potrebna le tu in tam na zasneženi cesti, toliko da malce avto porine naprej, kadar sprednjim zmanjka oprijema. Ne rabijo se zezati s kardanom itd.
Evo, sem preveč zahteven? Bom kaj takega dočakal v najbližjem avtomobilskem salonu v roku 2 let? Verjetno ne, kajne? No, potem bom pač do nadaljnjega veselo oinesnaževal okolje s svojim 2000 ccm dizelskim motorjem, ki ima to srečo, da po zaslugi solidne zasnove in DPF filtrov okolje onesnažuje manj, kot ga mnogi drugi sorodni dizli. Seveda na moj strošek, ki me bo doletel ob menjavi taistega filtra...