To velja za podjetja... Slo Vs. Cro....
Davek za fizične osebe je pa res odvisen Predvsem od rezidentstva....
Normiranci adijo?
- Ustvarjalec teme igi
- Začetni datum
Davek za fizične osebe je pa res odvisen Predvsem od rezidentstva....
Soforumaš je napisal da bo odprl d.o.o. na hrvaškem in zaprl normiran s.p. pri nas..
Mogoče si ne bo izplačeval dobička in bo na stara leta postal rezident HR in dvignil dobiček....
Torej davek na dobicek od podjetja je 10 vs 22%. Ampak potem, kar ostane, bi si pa dobicek izplacal. In tukaj kot slovenski rezident pades pod nas davek. Izplacilo bo lahko nekaj vecje (12%), ampak ga bo pa nas davek malo se zarezal. Ali razumem prav?
Oziroma s stevilkami, kaj zelim vprasati.
Dobicek 100 enot.
Slovenska verzija:
22% davka na dobicek. Ostane 78 enot. Si to izplacas in placas 25% davka. Na osebnem racunu je 58,8 enot.
Hrvaska verzija:
10% davka na dobiček, ostane 90 enot. Na 90 enot placas se 25% in ti ostane 67,5 enot. Ne vem koliko je davka za izplačilo dobicka fizicni osebi na Hrvaškem, ampak ce so rezident slovenije bo pac 25% vse skupaj...
Prihranki so, so pa tudi stroški in ukvarjanje s tem. Tako da sigurno ni cistih 8,7k€ na koncu, ce si sploh v nekem omembe vrednem plusu.
Torej, ne trdim, da zgoraj velja 100%, bolj sprasujem ce si prav predstavljam in razlagam.
In s pozabimo na primer 1 od tu:
www.gov.si
Ce delas kot dosedaj v Sloveniji, niso naredil ama nista
Dejanski prihranski so sele v davčni utaji, kot je predlagal minister.
Oziroma s stevilkami, kaj zelim vprasati.
Dobicek 100 enot.
Slovenska verzija:
22% davka na dobicek. Ostane 78 enot. Si to izplacas in placas 25% davka. Na osebnem racunu je 58,8 enot.
Hrvaska verzija:
10% davka na dobiček, ostane 90 enot. Na 90 enot placas se 25% in ti ostane 67,5 enot. Ne vem koliko je davka za izplačilo dobicka fizicni osebi na Hrvaškem, ampak ce so rezident slovenije bo pac 25% vse skupaj...
Prihranki so, so pa tudi stroški in ukvarjanje s tem. Tako da sigurno ni cistih 8,7k€ na koncu, ce si sploh v nekem omembe vrednem plusu.
Torej, ne trdim, da zgoraj velja 100%, bolj sprasujem ce si prav predstavljam in razlagam.
In s pozabimo na primer 1 od tu:
Pazljivo pri odpiranju podjetij v BiH: verjetnost sodelovanja v davčni utaji! | GOV.SI
Pazljivo pri odpiranju podjetij v BiH: verjetnost sodelovanja v davčni utaji!
www.gov.si
Dejanski prihranski so sele v davčni utaji, kot je predlagal minister.
Tole je ze od zacetka napisano na zgresenih predpostavkah.
Preberi si moj odgovor zgoraj za primer hrvaske ce ostanes davcni rezident slovenije: v _vecini_ primerov placujeta tako ti kot podjetje(!) enake davke kot v Sloveniji. Pozabi na 10% ddpo. Izjema je seveda, ce podjetje dokazljivo ni vodeno iz slovenije in si ti zgolj lastnik. Lahko zaposlis prokurista ali direktorja, kar seveda spet stane.
Hrvaska opcija je torej smiselna le ob hkratni selitvi. Poleg tega kot hrvaski davcni rezident po dveh letih ne placas davka na kapitalski dobicek. Slovenec pa bo placal 25%.
Ima pa hrvaska seveda prednost pred bih, ker je clanica eu in se v euro zoni. Zlahka si predstavljam podjetje, ki ne bo zelelo sklepat pogodbe in placevat racunov podjetju v bih.
Preberi si moj odgovor zgoraj za primer hrvaske ce ostanes davcni rezident slovenije: v _vecini_ primerov placujeta tako ti kot podjetje(!) enake davke kot v Sloveniji. Pozabi na 10% ddpo. Izjema je seveda, ce podjetje dokazljivo ni vodeno iz slovenije in si ti zgolj lastnik. Lahko zaposlis prokurista ali direktorja, kar seveda spet stane.
Hrvaska opcija je torej smiselna le ob hkratni selitvi. Poleg tega kot hrvaski davcni rezident po dveh letih ne placas davka na kapitalski dobicek. Slovenec pa bo placal 25%.
Ima pa hrvaska seveda prednost pred bih, ker je clanica eu in se v euro zoni. Zlahka si predstavljam podjetje, ki ne bo zelelo sklepat pogodbe in placevat racunov podjetju v bih.
Dobr... Do konca preberi oziroma tole:
In ce pozabimo na primer 1 od tu:
Ce delas kot dosedaj v Sloveniji, nisi naredil ama nistaPazljivo pri odpiranju podjetij v BiH: verjetnost sodelovanja v davčni utaji! | GOV.SI
Pazljivo pri odpiranju podjetij v BiH: verjetnost sodelovanja v davčni utaji!
Dejanski prihranski so sele v davčni utaji, kot je predlagal minister.
Takole gre. Iz prve roke, ne rekla kazala.
Gres lepo na Rijeko (da gres potem v Opatijo na kavico) in na Hrvsakem, kot Slovenski rezident odpres d.o.o. Najlazje ti to naredi notar (ga imas na Rijeki na Korzo, Zoran Vrsalovic), menda pa lahko tudi preko spleta. 30 metrov stran imas ERSTE banko, kjer odpres se TRR. Za 100€ mesecno imas racunovodnjo, da se zmenises se, da imas pri njih naslov podjetja. Vprasanje edino, ce te doticna racunovodniknja se sprejme, ker ima naval Slovencev, ki na Hrvaskem odpirajo podjetja.
DDPO je 10% in ne tak, kot v Sloveniji, kot nekdo zgoraj navaja. Potem si za ene 500€ naredis pogodbo o poslovodenju. To prijavis FURSu. Hrvsako podjetje ti od tega odtegne 20% prispevkov, ampak se ti potem to v Sloveniji uposteva, ko oddas ugovor na dohodnino, ker imamo s Hrvasko sprejet dogovor o preprecevanju dvojnega obdavcevanja.
Potem si izplacas se kasni kilometrino, ker si sel ja Rijeko delat. To ti sicer v Sloveniji obdavcijo, kar je sicer proti zakonom, ampak se se nihce ni lotil FURSa. Zakaj proti zakonu? Ker gre za povracilo dejanskih stroskov. Je pa se vedno ceneje sicer proti tako nekaj denarja ven spravit, kot pa preko devidend.
Torej, DDPO na Hrvsaske je 10%, pri nas 22%. Nato si na Hrvsakem izplacas devidende in placas v Sloveniji, ker si davcni rezident Slovenije 25% davka na kapitalski dobicek.
Prihranek je torej v razliki med DDPO in v tem, da na Hrvsake bistveno maj komplicirajo, kaj si lahko tam kupis na firmo in odbije DDV. Npr. poslovna obleka, ocala z dioptrijo, ipd.
Ce bi bil pa Hrvsaki davcni rezident bi pa placal davek iz kapitalskega dobicka 10%, pri nas kot receno 25%. Ampak davcnega rezidenstva ne bom spreminjal, ker to pa ni enostavno.
Gres lepo na Rijeko (da gres potem v Opatijo na kavico) in na Hrvsakem, kot Slovenski rezident odpres d.o.o. Najlazje ti to naredi notar (ga imas na Rijeki na Korzo, Zoran Vrsalovic), menda pa lahko tudi preko spleta. 30 metrov stran imas ERSTE banko, kjer odpres se TRR. Za 100€ mesecno imas racunovodnjo, da se zmenises se, da imas pri njih naslov podjetja. Vprasanje edino, ce te doticna racunovodniknja se sprejme, ker ima naval Slovencev, ki na Hrvaskem odpirajo podjetja.
DDPO je 10% in ne tak, kot v Sloveniji, kot nekdo zgoraj navaja. Potem si za ene 500€ naredis pogodbo o poslovodenju. To prijavis FURSu. Hrvsako podjetje ti od tega odtegne 20% prispevkov, ampak se ti potem to v Sloveniji uposteva, ko oddas ugovor na dohodnino, ker imamo s Hrvasko sprejet dogovor o preprecevanju dvojnega obdavcevanja.
Potem si izplacas se kasni kilometrino, ker si sel ja Rijeko delat. To ti sicer v Sloveniji obdavcijo, kar je sicer proti zakonom, ampak se se nihce ni lotil FURSa. Zakaj proti zakonu? Ker gre za povracilo dejanskih stroskov. Je pa se vedno ceneje sicer proti tako nekaj denarja ven spravit, kot pa preko devidend.
Torej, DDPO na Hrvsaske je 10%, pri nas 22%. Nato si na Hrvsakem izplacas devidende in placas v Sloveniji, ker si davcni rezident Slovenije 25% davka na kapitalski dobicek.
Prihranek je torej v razliki med DDPO in v tem, da na Hrvsake bistveno maj komplicirajo, kaj si lahko tam kupis na firmo in odbije DDV. Npr. poslovna obleka, ocala z dioptrijo, ipd.
Ce bi bil pa Hrvsaki davcni rezident bi pa placal davek iz kapitalskega dobicka 10%, pri nas kot receno 25%. Ampak davcnega rezidenstva ne bom spreminjal, ker to pa ni enostavno.
Se pravi, sem prav naracunala, razen preden se lotevas FURSa, vedi, da se sam greš davčno utajo. Beri prvo tocko mojega linka.
Situacija mocno zacenja mojo integriteto, ko se drzava ne drzi svojih obvez iz pobiranja prispevkov in davkov in jaz naj bi jih pa placevala. 2k€ z ZZZS na mesec, pa ne le, da moj tretji otrok ne dobi ortodonta do 2036, od novega leta sem samoplacnica se za drugega, ker "ali bodi privat ali v drzavnem", je sprozil stisk roke in hvala za sodelovanje... Edina uteha mi je, da gre zgolj za ortodonta in da je to zadeva za katero imam denar in je ze alternativa v privat sferi.
To receno, ce se bi sla utajo denarja, bi bila pomoje edina opcija firma v BiH in kjer je izplacilo dobicka privat osebi 0 in bi placevala vse z bosansko kartico, da ne bi gotovine prenasala.
Oboje je pa utaja. Zdaj je samo se odlocitev ali se jo gres ali ne.
"Podgane " prve zapuščajo ladjo, je pa res da podgane niso naredli luknje v trup, da se je začela potapljat.
Čeprav tak realno so najglasnejsi moji prijatelji, ki delajo za državo. Oni imajo težave z dobičom.
Mi ostali vlagamo in ne izplačujemo...
Čeprav tak realno so najglasnejsi moji prijatelji, ki delajo za državo. Oni imajo težave z dobičom.
Mi ostali vlagamo in ne izplačujemo...
No, no, no... Ni vse davčna utaja, kar se tebi zdi da je... Obnašaš se ravno tako, kot bi sama bila direktor FURSa.
Po FURSOvi logiki smo vsi že sedaj utajevalci davkov..
Robi je dovolil oz celo svetoval selitev, zato ne vidim razloga po tako trdih besedah kot je utaja
A si prebral, kaj oise na linku? Nisem besedila spisala jaz.
Oziroma copy/paste za vse lene ali bojece, da bi jh googlov algoritem preganjal z gov.si vsebinami:
Posameznik, ki se odloči za odprtje podjetja v Bosni in Hercegovini (BiH), se mora prepričati, da ne sodeluje v davčni utaji. Davčni svetovalci pogosto prepričujejo, da gre zgolj za davčno optimizacijo, Finančna uprava pa ugotavlja, da temu ni tako. Posledica za posameznika in podjetje je obdavčitev z visokimi obrestmi, globa, v določenih primerih pa gre lahko tudi za kaznivo dejanje.
Davčni svetovalci v zadnjih letih ponujajo storitev odprtja podjetja v BiH. Običajno gre za celovito storitev, s pripravo akta o ustanovitvi, overitvijo dokumentov, registracijo na sodišču, odprtjem poslovnega računa na banki, pridobitvijo davčne številke podjetja, najemom poslovnega prostora in ureditvijo sedeža podjetja, prijavo začasnega prebivališča, pridobitvijo delovnega dovoljenja, in drugimi poslovnimi aktivnostmi. Pri tem pogosto poudarjajo, da je za to potreben obisk v BiH le enkrat. V medijskem prostoru so v zadnjem času pogosti oglasi Roka Snežiča in podjetja Snežič davčni inženiring d.o.o., na spletu (in v medijih) pa je mogoče zaslediti več takšnih ponudb davčnih svetovalcev, kot na primer: www.agencijaspin.si, www.lerona.si, www.snezic.si, www.spinosa.si, www.vizija-racunovodstvo.si, www.taxofia.com in tako dalje.
Odprtje podjetja v BiH davčni svetovalci prikazujejo kot davčno optimizacijo, torej zakonsko dopustno ravnanje, ki omogoča davčne prihranke. Do davčnih prihrankov pride predvsem zaradi razlike v zakonski obdavčitvi v BiH, ki naj bi bila ugodnejša kot v Sloveniji, in sicer zaradi nižjega davka na dobiček (10 odstotkov) in DDV-ja (17 odstotkov), v BiH pa niso obdavčene dividende, vozila in plovila.
Uvodoma poudarjamo, da podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna. To pa velja le, kadar imajo takšna podjetja dejansko ekonomsko vsebino za opravljanje dejavnosti, torej imajo ustrezna sredstva za opravljanje dejavnosti: poslovni prostor, opremo, zaposlene in tako dalje. Bistveno je, da družba dejansko opravlja dejavnost, in da so storitve res opravljene.
Če pa temu ni tako, govorimo o agresivnem davčnem planiranju, ki lahko vodi tudi v davčno utajo. Do tega pogosto pride v primerih slamnatih družb, to je vsebinsko praznih družb, ki nimajo bistvenega premoženja ali aktivnosti, nimajo zaposlenih ali je fiktivno zaposlena le ena oseba, nimajo svojih pisarn, ampak imajo le poštni nabiralnik (pa še tega včasih ne), sedež imajo prijavljen na neobstoječih naslovih ali brez dovoljenja lastnika ali pa na »skupnem naslovu«. Gre za podjetja, ki obstajajo le na papirju, kar pomeni, da je podjetje sicer registrirano, ne opravlja pa nobene konkretne dejavnosti, ampak je glavni (in običajno edini) namen obstoja podjetja »davčni prihranek«.
Slovenska podjetja, ki razmišljajo o uporabi storitev zgoraj navedenih svetovalcev in posledično o odprtju podjetja izven Slovenije, se morajo zavedati, da brez hkratne temeljite spremembe načina svojega poslovanja, ne morejo doseči davčnih učinkov, v nasprotnem primeru pa sprejemajo visoko tveganje kršitev davčnih predpisov.
V takšnih primerih se posameznik znajde v shemi agresivnega davčnega planiranja, ki predstavlja nedovoljeno davčno izogibanje tako s strani podjetja, kot tudi s strani posameznika. Poglejmo nekaj primerov:
Primer 1: Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki ima sredstva za opravljanje storitev in te tudi dejansko (ne zgolj fiktivno) opravlja, vendar zgolj oziroma večinoma na ozemlju Republike Slovenije. Podjetje se v praksi obnaša, kot bi bilo slovensko podjetje, s to razliko, da so prihodki nakazani na plačilni račun BiH podjetja. Za takšne primere zakonodaja, ob upoštevanju konkretnih objektivnih okoliščin, takšno pravno osebo šteje za rezidenta Republike Slovenije, kar pomeni, da ima enake obveznosti kot slovenska pravna oseba ter je dolžna plačevati davke skladno s slovensko zakonodajo.
Primer 2: Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki predstavlja slamnato družbo. Takšno podjetje nato sodeluje s slovenskim podjetjem in mu za svoje storitve izda račune. Slovensko podjetje račun plača in ga vključi med svoje stroške. Ker pa storitve dejansko niso bile opravljene, so računi fiktivni, slovenska pravna oseba pa ni upravičena do upoštevanja teh stroškov med davčno priznanimi odhodki, in se ji naloži ustrezno plačilo davkov.
V obeh primerih je denar »kanaliziran« na plačilni račun družbe v BiH in z njim na koncu razpolagajo slovenski posamezniki, kar ima za posledico davčno obveznost posameznika.
Kot razumem Vojnika bo pocel nekaj od tega dvojega. Ampak na hrvaskem, razlika je samo v tem, d aga je lazje dobit.
Oziroma copy/paste za vse lene ali bojece, da bi jh googlov algoritem preganjal z gov.si vsebinami:
Posameznik, ki se odloči za odprtje podjetja v Bosni in Hercegovini (BiH), se mora prepričati, da ne sodeluje v davčni utaji. Davčni svetovalci pogosto prepričujejo, da gre zgolj za davčno optimizacijo, Finančna uprava pa ugotavlja, da temu ni tako. Posledica za posameznika in podjetje je obdavčitev z visokimi obrestmi, globa, v določenih primerih pa gre lahko tudi za kaznivo dejanje.
Davčni svetovalci v zadnjih letih ponujajo storitev odprtja podjetja v BiH. Običajno gre za celovito storitev, s pripravo akta o ustanovitvi, overitvijo dokumentov, registracijo na sodišču, odprtjem poslovnega računa na banki, pridobitvijo davčne številke podjetja, najemom poslovnega prostora in ureditvijo sedeža podjetja, prijavo začasnega prebivališča, pridobitvijo delovnega dovoljenja, in drugimi poslovnimi aktivnostmi. Pri tem pogosto poudarjajo, da je za to potreben obisk v BiH le enkrat. V medijskem prostoru so v zadnjem času pogosti oglasi Roka Snežiča in podjetja Snežič davčni inženiring d.o.o., na spletu (in v medijih) pa je mogoče zaslediti več takšnih ponudb davčnih svetovalcev, kot na primer: www.agencijaspin.si, www.lerona.si, www.snezic.si, www.spinosa.si, www.vizija-racunovodstvo.si, www.taxofia.com in tako dalje.
Odprtje podjetja v BiH davčni svetovalci prikazujejo kot davčno optimizacijo, torej zakonsko dopustno ravnanje, ki omogoča davčne prihranke. Do davčnih prihrankov pride predvsem zaradi razlike v zakonski obdavčitvi v BiH, ki naj bi bila ugodnejša kot v Sloveniji, in sicer zaradi nižjega davka na dobiček (10 odstotkov) in DDV-ja (17 odstotkov), v BiH pa niso obdavčene dividende, vozila in plovila.
Uvodoma poudarjamo, da podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna. To pa velja le, kadar imajo takšna podjetja dejansko ekonomsko vsebino za opravljanje dejavnosti, torej imajo ustrezna sredstva za opravljanje dejavnosti: poslovni prostor, opremo, zaposlene in tako dalje. Bistveno je, da družba dejansko opravlja dejavnost, in da so storitve res opravljene.
Če pa temu ni tako, govorimo o agresivnem davčnem planiranju, ki lahko vodi tudi v davčno utajo. Do tega pogosto pride v primerih slamnatih družb, to je vsebinsko praznih družb, ki nimajo bistvenega premoženja ali aktivnosti, nimajo zaposlenih ali je fiktivno zaposlena le ena oseba, nimajo svojih pisarn, ampak imajo le poštni nabiralnik (pa še tega včasih ne), sedež imajo prijavljen na neobstoječih naslovih ali brez dovoljenja lastnika ali pa na »skupnem naslovu«. Gre za podjetja, ki obstajajo le na papirju, kar pomeni, da je podjetje sicer registrirano, ne opravlja pa nobene konkretne dejavnosti, ampak je glavni (in običajno edini) namen obstoja podjetja »davčni prihranek«.
Slovenska podjetja, ki razmišljajo o uporabi storitev zgoraj navedenih svetovalcev in posledično o odprtju podjetja izven Slovenije, se morajo zavedati, da brez hkratne temeljite spremembe načina svojega poslovanja, ne morejo doseči davčnih učinkov, v nasprotnem primeru pa sprejemajo visoko tveganje kršitev davčnih predpisov.
V takšnih primerih se posameznik znajde v shemi agresivnega davčnega planiranja, ki predstavlja nedovoljeno davčno izogibanje tako s strani podjetja, kot tudi s strani posameznika. Poglejmo nekaj primerov:
Primer 1: Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki ima sredstva za opravljanje storitev in te tudi dejansko (ne zgolj fiktivno) opravlja, vendar zgolj oziroma večinoma na ozemlju Republike Slovenije. Podjetje se v praksi obnaša, kot bi bilo slovensko podjetje, s to razliko, da so prihodki nakazani na plačilni račun BiH podjetja. Za takšne primere zakonodaja, ob upoštevanju konkretnih objektivnih okoliščin, takšno pravno osebo šteje za rezidenta Republike Slovenije, kar pomeni, da ima enake obveznosti kot slovenska pravna oseba ter je dolžna plačevati davke skladno s slovensko zakonodajo.
Primer 2: Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki predstavlja slamnato družbo. Takšno podjetje nato sodeluje s slovenskim podjetjem in mu za svoje storitve izda račune. Slovensko podjetje račun plača in ga vključi med svoje stroške. Ker pa storitve dejansko niso bile opravljene, so računi fiktivni, slovenska pravna oseba pa ni upravičena do upoštevanja teh stroškov med davčno priznanimi odhodki, in se ji naloži ustrezno plačilo davkov.
V obeh primerih je denar »kanaliziran« na plačilni račun družbe v BiH in z njim na koncu razpolagajo slovenski posamezniki, kar ima za posledico davčno obveznost posameznika.
Kot razumem Vojnika bo pocel nekaj od tega dvojega. Ampak na hrvaskem, razlika je samo v tem, d aga je lazje dobit.
Kar gre povsem z narativo, ki jo je vpeljala ta vlada in jo tudi v predvolilnem boju napovedala. Vecja davcna obremenitev. Svetoval je tako, kako poleg vsega davcnega bremena se kazen placat, da si proracun opomore. Za svoje svetovanje prek etra munne mores naprtiti nobene odgovornosti. Ce je utaja prehuda beseda, lahko reces tudi ne vem... mavricne poljane.
Vendar nekaj resnice je v njegovem nasvetu. Raje bih kot hrvaska, ker te je tezje dobiti
V kolikor kdo premisljuje o selitvi podjetja in potem prijavljanju poslovanja Sloveniji (davcno rezidenstvo) oziroma izplacilo place ali cesarkoli, se naj najprej DOBRO pozanima, kako se ob tem drzava obnasa. Glede delavcev v tujini (redno zaposlenih) zavestno krsi zakonodajo. Primer. Zaposleni v Sloveniji ima neto potne in malico. Zaposlenemu v tujini pa se le ti priznajo kot OLAJSAVA, ki ima bistveno manjsi koncni izplen.
FURS sam krši zakone in si jih razlaga kot je njim prav.
Pritožba ne zadrži izvržbe je zlajnana Fraza, ki jo dosleno prakticirajo.
Ko se pritožiš na njihov sklep v zakonitem roku pa ni odgovora že 1/2 leta.
PS Nimam podjetja v tujini...
Seveda je. In pa tudi nepotrebna pot. Kot receno, ni treba kesa v kufru, dobis kartico in z njo lepo placujes, kot bi s kesom.