nasvet za začetnika

boonmat

Zelenc'
29. feb 2020
4
0
1
Oxi ni razkužilo, ampak čistilo - odstranjevalec organskih snovi.

Starsan/chemsan ali 70% alkohol ali 4% arekina + splahnjevanje z vodo
Najlažje je s chemsanom, je pa par evrov dražja investicijam

Kak postopek pa uporabljaš: allgrain, biab, piksna? OG je bil po planu? Koliko pivine narediš naenkrat? Kje oz na kakšni temperaturi poteka primarna fermentacija?
Zakaj natočiš oxi v veho?
Tam je najboljše dati alkohol/vodko, če ti ambientalna temperatura niha in želi sesati zrak v fermentor.
Hvala za odgovor. Delam po postopku allgrain. OG je bilmalenkost nižji. Delam pa standardnih 20l oz. kak liter vec...
Fermentacija potoke pri konstantnih 17 stopinjah in ne varjira.
V veho dajam Oxi, ker sem tako videl na par youtube videih. Ravno tako sem na teh videih opazil, da oxi uporabljajo kot razkužilo in da se z mešanico arekine uporablja le za osnovno čiščenje vsedlin.
 

anze92

Pripravnik
23. dec 2015
177
12
18
Ja sem uporabljal oxi za "razkuževanje" steklenic, pa je bilo po drugi rundi polno šampanjcev.

Pač ni to to.
Ni niti 99% zanesljivosti z oxijem.
Oxi je super orodje, recimo ko se ti nabere plast beljakovin na robu fermentorja, ali pa da namočiš kaj čez noč.

Varikina je zakon, +99% zanesljivost, samo je več dela z njo, ker moraš splahnjevati.

Imaš kako sliko te sluzi?
 

boonmat

Zelenc'
29. feb 2020
4
0
1
Ne, na zalost nisem slikal. Je pa bilo podobno temu: https://images.app.goo.gl/E4t72GDSu4TKVzri6
Torej je bilo rjave barve in ni vleklo na belo.
tukaj opisujejo, da bi lahko bilo celo užitno:

Ce prav razumem po zakljucku vrenja (med vrenjem razumem da mora bit pena) ne sme nikoli ostati nic? Vedno vse pade na dno?

Lahko opises postopek? Torej v 1l vode das 4% varekine in potem splahnes. Kaj pa ce je kaka bakterija potem v vodi?
Imam se tretji fermenter s psenicno pivo, ki pa se jo boljim odpret...;)
 
Nazadnje urejeno:

anze92

Pripravnik
23. dec 2015
177
12
18
Če je samo to na vrhu in je okus ok, potem je to beljakovinski ostanek kvasa in pivine. Včasih ostane kaj na površini, recimo taka bela opna bo postala problem, fleki plesni bojo problem.

Kaj ti je na pivu neužitnega?
Melješ sam?
Kako dolgo spiraš?
Kako dolgo že variš?

Arekino! Namešaš en štamprle v liter vode, jaz imam v taki lični šprici vedno en liter pripravljen.
Če imaš bakterije v vodi, moraš vodo prekuhavati. Si ziher na takem območju?
Jaz arekino spiram s toplo vodo iz bojlerja, s tem prideš na 99,9% :)
 

boonmat

Zelenc'
29. feb 2020
4
0
1
Če je samo to na vrhu in je okus ok, potem je to beljakovinski ostanek kvasa in pivine. Včasih ostane kaj na površini, recimo taka bela opna bo postala problem, fleki plesni bojo problem.

Kaj ti je na pivu neužitnega?
Melješ sam?
Kako dolgo spiraš?
Kako dolgo že variš?

Arekino! Namešaš en štamprle v liter vode, jaz imam v taki lični šprici vedno en liter pripravljen.
Če imaš bakterije v vodi, moraš vodo prekuhavati. Si ziher na takem območju?
Jaz arekino spiram s toplo vodo iz bojlerja, s tem prideš na 99,9% :)
Variti sem začel sedaj, tako da sem popoln začetnik (že po imenu teme sem se takoj našel).
Spiram cca 15-20 minut količino vode ki je predivena in sicer po 2 litra hrkrati (ne vse naekrat ampak zlivam počasi). A bi to lahko bil problem?
APA mi je bila na okus užitna, tudi vonj po hmelju je bil super. Pri MP IRA mi pa okus ni bil všeč. Ker nimam izkušen je možno tudi, da bi s karbonizacijo postalo čisto ok.
No jaz sem vse skupaj sflaširal in sedaj čakam. Je pa nekaj malo povrhnjice padlo kljub temu tudi v steklenice, saj dodal priming (toplo vodo s sladkorjem) v sam fermenter in na rahlo zmešal... s stem se je stanje najbrž še poslabšalo.
Ker pa mislim zvarit nove serije, želim odpravit morebitne začetniške napake.
 

Tompri

Zelenc'
18. mar 2020
6
0
1
Pozdravljeni pivoljubi!
Sem nov na tem forumu in tudi začetnik v domačem pivovarstvu. Hvala vam člani, ki tu delite svoje znanje in izkušnje in s tem pomagate nam začetnikom! Naredil sem si All grain sistem s tremi lonci na gravitacijsko pretakanje in zvaril tri krat po 20 litrov piva. Sem zelo zadovoljen in navdušen.
Doma imam inox sodček za sok pod tlakom. To je sod podoben klasičnem 50 l sodu za pivo, s čepom ki se neprodušno zapre in manometrom na vrhu, spodaj je pa pipa za točenje. Razmišljam, ali bi ga bilo možno uporabiti za pivo. Idejo imam, da bi po fermentaciji vanj natočil pivo in dodal sladkor za karbonizacijo, ter ga zaprl s čepom. pustil bi da se karbonizira po naravni poti. Po 14 dneh bi ga priklopil na CO2 in pivo točil skozi pipo spodaj. Čep bi seveda prej predelal tako, da bi imel zgoraj še hitro spojko za priklop CO2. Ali je pričakovati kakšne težave pri točenju skozi pipo spodaj?

Hvala in zdravi ostanite!
 

pocast

Fizikalc
13. maj 2014
1.754
44
48
Zadeva bo funkcionirala.
Edino pri bolj karboniziranih pivih lako pričakuješ pretirano penjenje skozi pipico, ker je zelo kratka pot in se tlak ne razporedi. Tako da če boš točil počasi in z nizkim pritiskom, ne bo težav.
Pa seveda preveri da ti vse lepo tesni, da ne bo kake eksplozije
 

Tompri

Zelenc'
18. mar 2020
6
0
1
Zadeva bo funkcionirala.
Edino pri bolj karboniziranih pivih lako pričakuješ pretirano penjenje skozi pipico, ker je zelo kratka pot in se tlak ne razporedi. Tako da če boš točil počasi in z nizkim pritiskom, ne bo težav.
Pa seveda preveri da ti vse lepo tesni, da ne bo kake eksplozije
Super, hvala za odgovor! Glede sladkorja za karbonizacijo in tlak CO2, pa verjetno tako kot za Kege, saj bo tak sistem podoben kod Keg samo, da se toči od spodaj.

Lp!
 

tomaz_m

Zelenc'
19. feb 2019
21
2
3
Pozdravljeni pivoljubi!
Sem nov na tem forumu in tudi začetnik v domačem pivovarstvu. Hvala vam člani, ki tu delite svoje znanje in izkušnje in s tem pomagate nam začetnikom! Naredil sem si All grain sistem s tremi lonci na gravitacijsko pretakanje in zvaril tri krat po 20 litrov piva. Sem zelo zadovoljen in navdušen.
Doma imam inox sodček za sok pod tlakom. To je sod podoben klasičnem 50 l sodu za pivo, s čepom ki se neprodušno zapre in manometrom na vrhu, spodaj je pa pipa za točenje. Razmišljam, ali bi ga bilo možno uporabiti za pivo. Idejo imam, da bi po fermentaciji vanj natočil pivo in dodal sladkor za karbonizacijo, ter ga zaprl s čepom. pustil bi da se karbonizira po naravni poti. Po 14 dneh bi ga priklopil na CO2 in pivo točil skozi pipo spodaj. Čep bi seveda prej predelal tako, da bi imel zgoraj še hitro spojko za priklop CO2. Ali je pričakovati kakšne težave pri točenju skozi pipo spodaj?

Hvala in zdravi ostanite!
Takšen sod - Zottel 60 l sem našel v kleti tudi sam in ga nameraval uporabiti za fermentacijo pod tlakom. Ko sem ga čistil sem opazil, da je znotraj (zunaj je lep, kot slika) tako šlampasto narejen, da je po vsem obodu spodaj (tam kjer je zvarjen) fuga v kateri se pridno nabirajo nečistoče. Očitno je varjeno s prekrivanjem.
To posodo je nemogoče očistit do HomeBrew standarda čistoče.
 

Tompri

Zelenc'
18. mar 2020
6
0
1
Takšen sod - Zottel 60 l sem našel v kleti tudi sam in ga nameraval uporabiti za fermentacijo pod tlakom. Ko sem ga čistil sem opazil, da je znotraj (zunaj je lep, kot slika) tako šlampasto narejen, da je po vsem obodu spodaj (tam kjer je zvarjen) fuga v kateri se pridno nabirajo nečistoče. Očitno je varjeno s prekrivanjem.
To posodo je nemogoče očistit do HomeBrew standarda čistoče.
Tomaz_m hvala za opozorilo, bom natančno pregledal sod. Drugače je pa verjetno najbolje nabavit kege, jih je lažje čistit, pa še volumen je primernejši za prenašanje. Lp.
 

tomaz_m

Zelenc'
19. feb 2019
21
2
3
Tompri, najlažje boš ocenil stanje znotraj, če boš odvil pipico in not posvetil z lučjo - opazuješ pa zgoraj - tam kjer je manometer.
Če je v dobrem stanju je to odlična posoda.
 

mojster_pivovar

Zelenc'
24. feb 2019
28
1
3
Mene zanima kaj vse vpliva na končno gostoto piva FG? Vedno mi namreč gostota po fermentaciji pride pod 1006, kljub temu da spreminjam temperaturo drozganja.
 

varilec

Pripravnik
14. nov 2017
52
13
8
Mene zanima kaj vse vpliva na končno gostoto piva FG? Vedno mi namreč gostota po fermentaciji pride pod 1006, kljub temu da spreminjam temperaturo drozganja.
Na FG poleg temperature drozganja predvsem vpliva kvas - eni končajo prej, drugi kasneje.. Če pa delaš isti recept, z istim kvasom (in cca isto količino zdravih celic v njem) na različnih temperaturah, pa žal razlage nimam ;)
Se mi pa tako nizko fermentacija že zelo dolgo ni ustavila .. navadno med 1,009 in 1,0014 .. Kako meriš gravitacijo?
 

varilec

Pripravnik
14. nov 2017
52
13
8
Ok, če uporabljaš hidrometer, potem ne bi smelo biti problema, bolj me je skrbelo, da uporabljaš kak refraktometer, ki je za OG super, za FG pa pač ne, ker ko je v tekočini alkohol, ne kaže več pravilno (in je treba uporabiti korekcijo). Si preveril, če je hidrometer pravilno umerjen? To preveriš tako, da ga daš v destilirano vodo, kjer mora pokazati točno 1,000 .. Jaz sem pred leti imel enega, ki ni bil umerjen (pač "tovarniška napaka") in mi je v destilirani vodi pokazal cca 1,005 kar seveda ni OK, ni pa noben problem, pač sem od vsake meritve odštel 0,005 pa je bilo. Za sam izračun alkohola je pa bilo itak vseeno ker je med 1,050 - 1,010 in 1,045 - 1,005 ista razlika :)

US-05 dela suha piva, torej je nizka končna gravitacija pričakovana, vendar pa vseeno 1,006 sem jaz redko dosegel .. Sicer na FG vpliva tudi temperatura fermentacije, količina kvasa, število celic v kvasu, oksidacija pivine .. itd. Ampak glavni faktor, vsaj pri meni, je navadno temperatura drozganja. Čisto po teoriji višja temperatura ustvari več nefermentabilnih sladkorjev, ki jih pač kvas ne predela, zato se fermentacija višje ustavi.

Sem pa sam opazil, da pred leti, v mojih začetkih, ko sem pitchal premalo kvasa (ker pač na vrečki piše, da zadostuje za 20-30L in sem v 30L OG 1,060 stresel eno vrečko), mi je dostikrat pofermentiralo nižje kot danes, ko v tako pivino vržem 4-5x več zdravih celic. Je pa vsekakor razlika v okusu očitna, pri underpitchanju je bilo navadno en kup nekih priokusov, ki sem jih takrat pripisoval vsemu ostalemu kot kvasu, čeprav alkota je bilo pa več ;)