ECRI (Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti) v svojem zadnjem pripočilu (junij 2019) Sloveniji priporoča, da organi oblasti zagotovijo beleženje motivov kaznivih dejanj, ki zadevajo rasistično in homofobno/transfobno nasilje. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti sistem za zbiranje podatkov in pripraviti javne statistike, s čimer bi zagotovili celovit in dosleden pregled nad primeri rasističnega in homofobnega/transfobnega nasilja, prijavljenih policiji, ter spremljanje njihove obravnave v okviru sodnega sistema.
Kakor še zlasti od 80. let 20. stoletja naprej ugotavljajo raziskave, smo priča širjenju družbenemu kontekstu prilagojenega rasizma, ki je pojem rase (biologije, narave) nadomestil s pojmom kulture (Balibar, 1991; Kuzmanić, 2002; Ule, 2005; Rener, 2008). Sodobni rasizem, ki ga Balibar po P. A. Taguieffu imenuje diferencialistični rasizem, največkrat pa je poimenovan kot neorasizem, (na prvi pogled) ne vzpostavlja superiornosti ene rase in inferiornosti druge, temveč predvideva »zgolj« škodljivost mešanja in odpravljanja meja med različnimi kulturami (etnijami ali narodi), nekompatibilnost življenjskih slogov, vrednot ipd., in na tej podlagi legitimizira izključevanje, nestrpnost in diskriminacijo (Balibar, 1991).
Sodobni rasistični diskurz tako prevzema subtilnejše, prodornejše in bolj difuzne oblike, celo do te mere, da je izražen kot »zanikanje rasizma« (Van Dijk, 1989)
